Gibanje Fokolarov
Domov / Dialogi / Med Cerkvami

Med Cerkvami

PDF natisni E-pošta
Gibanje živi ekumenizem tako, da povezuje kristjane preko 350-ih Cerkva in cerkvenih skupnosti. Torej osebe, ki so zasidrane v svoji lastni Cerkvi, ob enem pa ustvarjajo vezi med kristjani različnih Cerkva.
Cilji: Gibanje želi dati svoj prispevek, da bi padli zidovi, ki ločujejo Cerkve, tako da presega predsodke in gradi prostor, kjer lahko različni dialogi prinesejo sadove. »Dialog življenja« je prostor, kjer kristjani pričujejo, da je možno živeti skupaj.
Temelj je življenje evangelija v luči duhovnosti edinosti. Kristjani različnih Cerkva, ki živijo to duhovnost, čutijo željo, da bi prepoznali in poglobili skupno dediščino in cenili izvire duhovnega življenja, ki so lastni različnim Cerkvam. Novost je občutek pripadnosti isti družini, ki jo povezuje Jezusova nova zapoved: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« (Jn, 13, 34) Biti zedinjeni v Jezusovi ljubezni je predpogoj, da bi lahko imeli Jezusovo prisotnost med seboj (Mt, 18, 20), to je značilnost ekumenskega življenja Gibanja fokolarov.
anglikanska CerkevNova ekumenska pot: Po 50-ih letih od začetka ekumenskih prizadevanj Gibanja fokolarov se je izoblikoval »dialog življenja«, resnična in prava fizionomija prispevka, ki ga lahko da Božje ljudstvo procesu približevanja med Cerkvami in tako prispeva k ponovni vzpostavitvi polne in vidne skupnosti med Cerkvami.
Sadovi: V svetu so se sčasoma izoblikovali sadovi, tako je dialog življenja postopoma postal dialog ljudstva. Danes so v Gibanju fokolarov kristjani iz več kot 350-ih Cerkva in cerkvenih skupnosti. Med njimi so tudi škofje, ki se vsako leto srečajo, da bi skupaj živeli evangelij in okrepili skupnost v Kristusu.
Rodile so se »ekumenske šole« in tečaji v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v obeh Amerikah.
V Ottmaringu blizu Augsburga v Nemčiji se je že leta 1968 rodilo ekumensko mestece, ki sta ga zasnovala Gibanje fokolarov in »Bratstvo skupnega življenja«, evangeličansko bratstvo, ki je Jezusovo molitev za edinost (Jn, 17) sprejelo za svojo. V mestecu živi okoli 120 oseb. Njegov cilj je pokazati vidno edinost in povedati vsem, da je ta resničnost med kristjani različnih Cerkva možna že zdaj.
"Skupaj za Evropo". Leta 1999 se je začela skupna pot gibanj in skupnosti različnih Cerkva: »Skupaj za Evropo«, ki temelji na zavezi medsebojne ljubezni. Povezuje jih sodelovanje za skupno dobro v prizadevanju za: obrambo življenja, družino, mir, solidarnost z revnimi, pravično gospodarstvo in za varstvo okolja, kar je povzela sklepna poslanica mednarodnega kongresa »Skupaj za Evropo«, 12. maja 2007 v Stuttgartu v Nemčiji.
Zgodovina. Ta dialog se je začel leta 1961, ko je v Darmstadtu, v Nemčiji, skupina evangeličansko-luteranske Cerkve prvič poslušala Chiaro Lubich. Močno se jih je dotaknil njen preprost, a korenit predlog, , da bi svoje življenje prepojili z Božjo besedo. Po mnogih kontaktih in neformalnih srečanjih so tako še istega leta v Rimu ustanovili tajništvo za ekumenizem, ki so ga imenovali "Centro Uno" (Center Eno). Igino Giordani je bil prvi direktor in je ostal na tem mestu vse do smrti leta 1980.
Že od leta 1955 se je Gibanje preko švicarskega arhitekta razširilo v švicarsko reformirano Cerkev.
Prvi stiki z anglikanci segajo v čas pred II. vatikanskim koncilom. Leta 1966 je Chiara srečala primasa angleške Cerkve Michaela Ramseya. Vsi canterburyjski nadškofi vse do današnjega Rowana Williamsa so opogumljali širjenje duhovnosti Gibanja fokolarov v anglikanski Cerkvi.
Leta1967 se je Chiara prvič srečala z nekaterimi voditelji Ekumenskega sveta Cerkva v Ženevi.
Zgodovina bratskih odnosov med Gibanjem fokolarov in ga0043_augsburg31-10-2009_csc-audiovisivi-210x128 je globoko ukoreninjena v izrednem srečanju Chiare Lubich in patriarha iz Carigrada Atenagora I. »Bilo je 13. junija 1967«, pripoveduje Chiara, »sprejel me je, kot bi me bil od vedno poznal.« 'Pričakoval sem vas', je vzkliknil in želel je, da mu pripovedujem o stikih Gibanja z luteranci in anglikanci.« Chiara in Atenagora I. sta se srečala petindvajsetkrat. Odnos se je potem nadaljeval s patriarhom Dimitrijem I., tudi odnos s sedanjim patriarhom Bartlomejem I. se nadaljuje v istem duhu spoštovanja in prijateljstva. Medtem je bilo Gibanje fokolarov sprejeto tudi s strani kristjanov starih vzhodnih Cerkva in tako se je dialog razvil s sirsko-pravoslavnimi, Kopti, Etiopijci, Armenci in Asirci.
Vir: www.focolare.org