Chiara Lubich nas vabi, da se skupaj trudimo za svetost in da pričujemo medsebojno ljubezen tudi onkraj meja našega zemeljskega življenja.

Razumeli smo, da smo poklicani ljubiti brate, toda ti nas lahko ljubijo malo ali veliko. Malo ljubi tisti, ki se omejuje samo na čas zemeljskega življenja; veliko ljubi tisti, ki najde način, da jih ljubi še potem, čez leta in stoletja. Ker v njem živi Kristus, ostaja na zemlji kot zgled, ki ga lahko mnogi posnemajo.

Tako so delali svetniki. Premišljujemo o njihovem življenju, iz njihovih zapisov in del tudi po stoletjih od njihovega “odhoda”.

Po njihovem zgledu lahko tudi mi delamo tako: lahko postajamo sveti iz ljubezni do naših sodobnikov in do tistih, ki bodo prišli za nami, da bi jim bili še dolgo luč in spodbuda na poti njihovega življenja in bi vnašali v njihova srca plamen ljubezni.

Postajati sveti in ne zaradi našega zadovoljstva, ampak zaradi naših bratov – poleg tega, da dajemo slavo Bogu.

Chiara Lubich

(Chiara Lubich, v: Conversazioni in collegamento telefonico, pripravil Michel Vandeleene, Opere di Chiara Lubich, Città Nuova, 2019, str. 430-431)