Kratko potovanje predsednice Gibanja fokolarov v Francijo, točneje v Pariz, kamor so jo povabili, da je spregovorila na socialnih tednih z naslovom “Moški in ženske: nove okoliščine”.
Dela socialnih tednov (»laično združenje za raziskavo in vzgojo«) v Franciji od 23. do 25. novembra so v sedanji ekonomski aktualnosti in politični občutljivosti na temo, ki so jo izbrali, pokazala, da so na višini izzivov naše družbe. Ta “prostor premišljevanja, med najstarejšimi v Franciji”, je bil ustanovljen leta 1904 zahvaljujoč laikoma iz dveh mest, Lyona in Lille, katerih se je močno dotaknilo uničenje, ki ga je povzročal nebrzdani kapitalizem. Hotela sta dati spoznati ljudem okrožnico O Božjih rečeh, papeža Leona XIII., s katero je katoliška Cerkev prvič zavzela svoje stališče do socialnih vprašanj in s tem ustanovila moderni krščanski družbeni nauk.
Letošnja tema “Moški in ženske: nove okoliščine” je pritegnila občinstvo kakih 3000 ljudi.
Nenehna neenakost med moškimi in ženskami na področju odgovornosti in pri ekonomskih odločitvah: o tem so spregovorili s filozofskega, sociološkega, z ekonomskega, s političnega in z verskega vidika. Mlada ministrica za enake možnosti in glasnica francoske vlade je hotela biti navzoča od vsega začetka. Čeprav so njena stališča v nekaterih pogledih drugačna, je hotela opogumiti iniciativo in čakati na rezultate del skupščine. Seveda so razpravljali tudi o vladnem projektu “poroke za vse”, torej za homoseksualne pare – v kar je vključena možnost posvojitev in umetne oploditve. Prišli so do trdnega predloga, da ni mogoče govoriti o “poroki za vse”, hkrati pa je ta predlog odprt do sprejemanja oseb kot takih.
Sama katoliška Cerkev, v kateri je hierarhija moška, je pogosto pod pritiskom določenega števila njenih članov. V tem pomenu je bil nagovor Marie Voce, v katerem je predstavila izkušnjo Gibanja fokolarov, ena od izvirnih točk te prireditve. Na tiskovni konferenci, ki je bila pred njenim nagovorom in katere so se poleg novinarjev udeležili odgovorni za socialne tedne in različnih gibanj ter škof iz škofije, je predsednica Gibanja povedala svoje pričevanje.
Med predstavitvijo njene knjige “Na kaj stavi Emmaus” s francoskim naslovom “Le pari de la confiance” (Stava zaupanja) je bila Maria Voce posebej pozorna na medčloveške odnose, med katerimi mora biti osnova medsebojno zaupanje, da bi lahko ustvarjali edinost. »V njej je čutiti silo zelo velike karizme,« je povedal eden od navzočih.
Gibanje fokolarov v Franciji je že dolgo aktivno pri socialnih tednih, posebej od leta njihove stote obletnice 2004 v Lille, na temo “Europa, družba, ki si jo je treba izmisliti”. Letos so člani Gibanja animirali enajst delavnic, med temi je bila družina, skupno odločanje med možem in ženo ter izkušnja žene, odgovorna za afriško župnijsko skupnost v Franciji.
Številni drugi člani Gibanja so se porazdelili v tristo delavnic po deset ali dvanajst za vsako delavnico. Za vsakega je bila močna izkušnja dialoga in poslušanja s civilnim svetom, v katerem so se lahko osebe brez verskega prepričanja izrazile svobodno in v medsebojnem spoštovanju: »To je velika privlačnost modernega časa: potopiti se v najglobljo kontemplacijo in ostati med vsemi, človek ob človeku«. Tako je zapisala Chiara Lubich (Meditacije, Ljubljana 2000).
Jean Michel Merlin
