Iz boleče izkušnje ob sorodniku z alzhaimerjevo boleznijo je nastala zamisel ustanoviti združenje, ki danes šteje 70 članov, bolnikov in prostovoljcev, z dejavnostmi, ki pritegnejo tudi družinske člane bolnikov.
»Pred časom sem sprejela predlog, ki je bil zame izziv: postati caregiver moje tete z alzhaimerjevo boleznijo. Caregiver je angleška beseda, pomeni pa ljudi, ki skrbijo in pomagajo bolni osebi ali osebi v stiski. Začela sem vsak dan skrbeti zanjo, ji pomagati na različne načine in ji delati družbo. Ob njej sem z bolečino spremljala njeno počasno in napredujoče nazadovanje. Odkrivala pa sem, kako je dan za dnem bolj zaupala moji skrbi zanjo. Ker sem to doživljala, sem zaznala osamljenost in strah ter “praznino” inštitucij. V tej okoliščini mi je dajala moči misel na križanega in zapuščenega Jezusa, ki ni niti v bolečini nikoli prenehal ljubiti.
Nekega dne sem prosila zdravnika, specialista za alzhaimerjevo bolezen, ki je zdravil mojo teto, da bi se skupaj spoprijela z boleznijo drugače. Tako je nastala zamisel, da ustanoviva združenje, ki bi opozarjalo na bolnike z alzhaimerjevo boleznijo in usmerjanje njihovega življenja , a tudi o tem, kako živeti to bolezen s povezanostjo med bolniki, družinami, družbo in ustanovami. S kakimi desetimi prijatelji smo tako ustanovili združenje: “Novo človeštvo – Hiša sanj”. In res je treba sanjati: če sanjamo sami, je velika verjetnost, da bodo to ostale sanje. Če nas je veliko in se naučimo podeliti bolečine in potrebe, lahko sanje postanejo resničnost. Prva aktivnost je bil informativni tečaj za prostovoljce in družinske člane z naslovom “Alzhaimerjeva bolezen in druge oblike demence”. Na srečanjih so zastonj predavali bolnišnični zdravniki, psihologi in prostovoljci. Udeležilo se ga je kakih trideset ljudi, večina so bili sorodniki bolnikov.
Na zaključku tečaja je nastala zamisel imeti “Alzheimer Café”, da bi z bolniki preživeli družinske trenutke ob kavi, ki je simbol družbenega življenja. Spremili smo jih v Imeti bife, kjer smo skupaj popili vročo čokolado ali sadni sok. Izkušnja se nadaljuje: trenutno jih v bife spremljamo 35. Eden izmed bolnikov tri leta ni šel od doma in drugi ni hotel priti, ker ni imel čevljev. Povabilo je sprejel, ko smo mu zagotovili, da lahko pride v copatih! Občinska socialna služba se je odzvala na to aktivnost, tako da nam je več mesecev pošiljala avto s šoferjem, ki je prevažal naše prijatelje v Alzheimer Café.
Ker je v sosednjem mestu Foggii ustanova za pospeševanje konjereje, smo prišli še na eno zamisel in za bolnike in družine organizirali obisk hlevov in kočij. Vse smo prosili, naj prinesejo fotografske albume svoje poroke, saj so pred nekaj desetletji uporabljali podobne kočije za poroko. Pobuda je bila uspešna in naslednje leto smo jo ponovili, a z novostjo: posvojili smo nekaj oslov, da bi spodbujali zmožnost ustvarjanja odnosov.
Združenje organizira tudi enoletne tečaje za sanitarne delavce in za sorodnike bolnikov. V našem mestu številni poznajo to združenje, imajo nas radi in se ponudijo za pomoč, če jo potrebujemo . Ob praznovanju prve obletnice obstoja združenja je prišel tudi škof msgr. Lucio Angelo Renna.
Od januarja 2012 imajo tudi v sosednjem mestu Torremaggiore (Foggia) srečanja. Enak način: četrtkova srečanja s približno desetimi prijatelji v bifeju Plaza, vroča čokolada ali sladoled, odvisno od letnega časa, in druženje v prijetnem ozračju solidarnosti. Iz drugega kraja prihaja Antonella s teto Cornelio in dvema ali tremi pomočniki-prostovoljci.«
Več informacij: združenje “La casa dei sogni” – San Severo (Foggia) – Italija www.lacasadeisogni.biz
Antonella De Litteris
Nekega dne sem prosila zdravnika, specialista za alzhaimerjevo bolezen, ki je zdravil mojo teto, da bi se skupaj spoprijela z boleznijo drugače. Tako je nastala zamisel, da ustanoviva združenje, ki bi opozarjalo na bolnike z alzhaimerjevo boleznijo in usmerjanje njihovega življenja , a tudi o tem, kako živeti to bolezen s povezanostjo med bolniki, družinami, družbo in ustanovami. S kakimi desetimi prijatelji smo tako ustanovili združenje: “Novo človeštvo – Hiša sanj”. In res je treba sanjati: če sanjamo sami, je velika verjetnost, da bodo to ostale sanje. Če nas je veliko in se naučimo podeliti bolečine in potrebe, lahko sanje postanejo resničnost. Prva aktivnost je bil informativni tečaj za prostovoljce in družinske člane z naslovom “Alzhaimerjeva bolezen in druge oblike demence”. Na srečanjih so zastonj predavali bolnišnični zdravniki, psihologi in prostovoljci. Udeležilo se ga je kakih trideset ljudi, večina so bili sorodniki bolnikov.Na zaključku tečaja je nastala zamisel imeti “Alzheimer Café”, da bi z bolniki preživeli družinske trenutke ob kavi, ki je simbol družbenega življenja. Spremili smo jih v Imeti bife, kjer smo skupaj popili vročo čokolado ali sadni sok. Izkušnja se nadaljuje: trenutno jih v bife spremljamo 35. Eden izmed bolnikov tri leta ni šel od doma in drugi ni hotel priti, ker ni imel čevljev. Povabilo je sprejel, ko smo mu zagotovili, da lahko pride v copatih! Občinska socialna služba se je odzvala na to aktivnost, tako da nam je več mesecev pošiljala avto s šoferjem, ki je prevažal naše prijatelje v Alzheimer Café.
Ker je v sosednjem mestu Foggii ustanova za pospeševanje konjereje, smo prišli še na eno zamisel in za bolnike in družine organizirali obisk hlevov in kočij. Vse smo prosili, naj prinesejo fotografske albume svoje poroke, saj so pred nekaj desetletji uporabljali podobne kočije za poroko. Pobuda je bila uspešna in naslednje leto smo jo ponovili, a z novostjo: posvojili smo nekaj oslov, da bi spodbujali zmožnost ustvarjanja odnosov.
Združenje organizira tudi enoletne tečaje za sanitarne delavce in za sorodnike bolnikov. V našem mestu številni poznajo to združenje, imajo nas radi in se ponudijo za pomoč, če jo potrebujemo . Ob praznovanju prve obletnice obstoja združenja je prišel tudi škof msgr. Lucio Angelo Renna.
Od januarja 2012 imajo tudi v sosednjem mestu Torremaggiore (Foggia) srečanja. Enak način: četrtkova srečanja s približno desetimi prijatelji v bifeju Plaza, vroča čokolada ali sladoled, odvisno od letnega časa, in druženje v prijetnem ozračju solidarnosti. Iz drugega kraja prihaja Antonella s teto Cornelio in dvema ali tremi pomočniki-prostovoljci.«
Več informacij: združenje “La casa dei sogni” – San Severo (Foggia) – Italija www.lacasadeisogni.biz
Antonella De Litteris
