V Tlemcenu v Alžiriji je bil od 2. do 7. junija 2011 kongres muslimanov iz Gibanja fokolarov – pričevanje živete edinosti med verniki različnih verstev.

Šest dni v zelo lepem kraju Tlemcen, prestolnici islamske kulture 2011, je udeležencem pomagalo odkrivati, da lahko verniki različnih verstev živijo v sožitju.

V ozračju živete edinosti se je približno štirideset ljudi iz Evrope in Bližnjega vzhoda srečalo z muslimansko skupnostjo Gibanja v Alžiriji, ki že več kot 45 let živi duha edinosti. 

Video posnetki govorov Chiare Lubich in neposredni nagovori več muslimanskih strokovnjakov so pojasnili in odgovorili na veliko vprašanje: Kako živeti po karizmi Chiare Lubich? Pričevanja so obogatila kasnejše izmenjave po skupinah, v katerih so udeleženci spregovorili zelo svobodno in odprto o obravnavanih temah. Še močneje so izkusili, da so del velike družine Gibanja fokolarov.
Obiskali so tudi mesti Tlemcen in Orano ter odkrili njuno veliko kulturno in religiozno bogastvo, zaradi katerega sta res enkratni.
Naj navedemo samo en vtis ob sklepu srečanja: »To je šele začetek nove etape v našem življenju do vedno globlje edinosti.«
 
 
Gibanje fokolarov je v vseh državah severne Afrike (Magreb). V Alžirijo so fokolarini prišli leta 1966 v Tlemcen na vzhodu države, fokolarine pa so živele v prestolnici Alžir od leta 1967. Ljudje, ki si prizadevajo živeti duha bratstva, so še v Oranu, Sidi Bel Abbèsu, Béni Abbèsu in drugih krajih v srednjem delu dežele.
Izkušnja živetega bratstva onkraj kulturnih in verskih razlik je prispevek k sestavljanju človeške družine v edinost. Zlato pravilo: »Stori drugim, kar bi hotel, da drugi storijo tebi,« ki ga najdemo tako v krščanstvu kot islamu in drugih verstvih, je temelj vsakega odnosa. Iz tega izvira ljubezen, ki prebuja ploden »dialog življenja« z vsakim človekom, s katerim se srečamo.
Ta dialog so majhne kretnje, pozornost do drugega, spoštovanje, poslušanje. Ustvarja globoke odnose in vodi drugega, da ravna tako z vsakim, s katerim se sreča.
Prav zaradi te konkretne ljubezni do brata se je oblikovala skupnost, v kateri ljubezen in spoštovanje prevladata nad kulturnimi, zgodovinskimi in verskimi razlikami.
Fokolari služijo tudi krščanskim skupnostim katoliške Cerkve s tem, da se udeležujejo njenih pastoralnih in karitativnih dejavnosti.

Gibanje fokolarov je v vseh državah severne Afrike (Magreb). V Alžirijo so fokolarini prišli leta 1966 v Tlemcen na vzhodu države, fokolarine pa so živele v prestolnici Alžir od leta 1967. Ljudje, ki si prizadevajo živeti duha bratstva, so še v Oranu, Sidi Bel Abbèsu, Béni Abbèsu in drugih krajih v srednjem delu dežele.

Izkušnja živetega bratstva onkraj kulturnih in verskih razlik je prispevek k sestavljanju človeške družine v edinost. Zlato pravilo: »Stori drugim, kar bi hotel, da drugi storijo tebi,« ki ga najdemo tako v krščanstvu kot islamu in drugih verstvih, je temelj vsakega odnosa. Iz tega izvira ljubezen, ki prebuja ploden »dialog življenja« z vsakim človekom, s katerim se srečamo.

Ta dialog so majhne kretnje, pozornost do drugega, spoštovanje, poslušanje. Ustvarja globoke odnose in vodi drugega, da ravna tako z vsakim, s katerim se sreča.

Prav zaradi te konkretne ljubezni do brata se je oblikovala skupnost, v kateri ljubezen in spoštovanje prevladata nad kulturnimi, zgodovinskimi in verskimi razlikami.

Fokolari služijo tudi krščanskim skupnostim katoliške Cerkve s tem, da se udeležujejo njenih pastoralnih in karitativnih dejavnosti.