Drugo razmišljanje – Velika vrednost človeške ljubezni
Osrednja poglavja, III in IV, sta posvečena zakonski ljubezni, ki: »Za ljubeznijo, ki nas povezuje z Bogom, je … ”največje prijateljstvo”« (AL 123).
V dolgem komentarju himne svetega Pavla dobrodelnosti, predstavljeni kot magna carta resnične ljubezni, tudi med zakoncema in v družinskih odnosih, papež poudarja zlasti nekatere vrline, ki so zanjo značilne: potrpljenje, sočutje, prijaznost, sposobnost živeti s svojo nepopolnostjo in slabostjo drugega; poudarja potrebo po dialogu, zaupanju in odpuščanju; svari pred skušnjavo posesti in nasilja (AL 90-119).
Na koncu se osredotoči na zakonsko dobrodelnost, vez, bogato z odtenki: »Prijateljska ljubezen se imenuje caritas, ko dojamemo in spoštujemo »veliko vrednost« drugega … Nežnost pa je izraz tiste ljubezni, ki se osvobodi želje sebičnega posedovanja.«(AL 127).
Zakonska ljubezen, osvetljena z evangelijem, lahko postane pot do Boga za vsakega od zakoncev in za oba skupaj.
»Skupnost, ki jo uresničujemo v družini, je pristna pot posvetitve v običajnem življenju kakor tudi pot mistične rasti, sredstvo za prisrčno zedinjenje z Bogom … Kdor ima torej globoko hrepenenje po duhovnosti, naj ne misli, da ga družina ovira pri rasti življenja v Duhu; marveč je to pot, ki jo Bog uporablja, da bi ga vodil k vrhuncu mističnega zedinjenja«(AL 316).
Tudi če je eden od obeh brez verskega prepričanja:
»… Ljubiti neverujočega zakonskega druga, ga osrečevati, lajšati njegovo trpljenje in z njim deliti življenje je v vsakem primeru pot posvečevanja.« (AL 228).
