Začenjamo vrsto razmišljanj, ki jih je profesor Jesús Morán, sopredsednik Gibanja fokolarov in duhovnik, pripravil za poglobitev vsebine papeževe apostolske spodbude Amoris Laetitia (AL – Radost ljubezni).

Gre za razmislek, ki se jasno opira na karizmo edinosti in ki bi ga v njegovem razvoju lahko opredelili kot transverzalnega, z nekaterimi ključi za razlago, med katerimi je najpomembnejši prav karizma edinosti. Jesús Morán nekatere vidike poudarja, druge pa izpušča. Nekatere teološke, pastoralne in moralne misli pa so njegova stalnica.

 

Pripravili smo sintezo, ki ne želi izčrpati bogastva dokumenta, ampak ponuja nekaj ključev za branje, da bi še bolj poglobili misel papeža Frančiška v upanju, da bo obogatila naše razmišljanje, predvsem pa ga preoblikovala v življenje in pričevanje.

 

Prvo razmišljanje – Veselje

Kot prvi temeljni razlog lahko izpostavimo pozitivni ton apostolske spodbude, ki je v skladu z drugo apostolsko spodbudo iz novembra 2013: Evangelii Gaudium (Veselje evangelija). 

Veselje je dejansko ena od značilnih not novega dokumenta. Papež v njej ni želel le nasloviti nekaterih velikih problemov družine v današnjem svetu, ampak predvsem poskrbeti, da bi jo ponovno vzljubili kot velik Božji dar človeštvu vseh časov. V tem smislu se papež Frančišek predstavlja kot apostol evangelija družine (AL, VI. poglavje), ki oznanja veliko novico: po človeški ljubezni Bog sam človeštvu razodeva nekaj od sebe.

»… evangelij družine je tisto veselje, ki ‘napolnjuje srce in celotno življenje ljudi’, ker smo v Kristusu odrešeni greha, žalosti, notranje praznine in osamljenosti« (AL 200).

»… Zakon je dragoceno znamenje, kajti ko mož in žena praznujeta zakrament zakona, se v njiju tako rekoč zrcali Bog ter vtisne vanju svoje lastne poteze in neizbrisen značaj svoje ljubezni. Zakon je podoba Božje ljubezni do nas. Kajti tudi Bog je občestvo: tri osebe, Oče, Sin in Sveti Duh, ki živijo od vekomaj in na veke v popolni enosti. In prav to je skrivnost zakona: Bog naredi iz dveh zakoncev eno samo bivanje« (AL 121).

Novo je tudi mesto, ki je namenjeno Mariji. Običajno se Marija v cerkvenih dokumentih pojavlja proti koncu, skoraj kot okras, brez katerega bi se dalo shajati.

Tu pa je postavljena na začetek, pod številko 30: »… Družine vabim – piše papež – da gledajo Otroka in njegovo Mater … tako kot Marija naj pogumno in spokojno živijo ter Božja čudovita

dela ohranijo v svojem srcu in o njih premišljujejo (prim. Lk 2,19.51). V zakladu Marijinega srca so tudi vsi dogodki vseh naših družin, ki jih ona skrbno ohranja. Zato nam jih lahko pomaga razložiti, da bi v družinski zgodbi prepoznali  Božje oznanilo«.


Marija pa je, kot dobro vemo, vedno lik nežnosti, ljubezni in veselja.