Indonezija, kraj Bantul na otoku Java
47 žena in mož iz obrtne zadruge “Hasta Kencana” in posredno člani njihovih družin; poleg njih še okoli 50 ljudi, ki bodo lahko delali v oddelkih, zajetih v projekt
Krajevni organizator: Jorge Nicolas Iturralde

 

Bantul je majhen kraj, 30 minut oddaljen od Yogyakarte na otoku Java v Indoneziji. Leta 2006 je otok prizadel potres, ki je popolnoma porušil nekaj vasi, pa tudi drugi kraji so bili močno poškodovani. Avgusta istega leta so nekateri mladi prostovoljci iz AMU odpotovali v Bantul in pomagali ljudem iz vasi, zgradili so javna stranišča, centre za skupna srečanja, stanovanja, šolske učilnice in podobno.
Medtem so odkrivali, v kako hudi revščini živijo ti ljudje in kako težko je zajeti vse družine, jim priskočiti na pomoč. Poleg tega so ugotovili, da znajo tamkajšnje žene obdelovati tkanino, t. i. batik, s tradicionalnimi tehnikami in da so zelo nadarjene za to. Na otoku Java barvajo tkanine z izrisanimi risbami iz voska in pregrevajo tkanino, pri čemer se vosek stopi. To blago uporabljajo za obleke, osebne torbice in za shranjevanje raznih predmetov, za odeje, prte, slike in najrazličnejše okrasne predmete.
Vzpostavili so stike z njimi in podprli razvoj revnih in na rob družbe potisnjenih družin s posebnim projektom za proizvodnjo predmetov iz batika in za pripravo hrane, ki jo prodajajo tam, da bi se lahko tako vključili v družbo in postali denarno samostojni. To jim je prineslo polno dostojanstvo, saj dejavno prispevajo za pristen in trajnostni osebni razvoj in razvoj kraja. Danes je v projekt vključenih 47 ljudi, večinoma so žene. Vsaka se je obvezala, da bo svoje znanje in sposobnosti prenesla na drugih 47 žena, da bi lahko tudi te začele s samostojno obrtjo. S predvidenimi dejavnostmi želijo doseči te cilje:
okrepiti krajevno obrtno zadrugo Hasta Kencana in spremljati le to, da bi v prihodnosti dosegla stopnjo enakopravnega partnerja na trgu;
večja denarna samostojnost družin ljudi, ki so pritegnjeni v projekt, ter rast dostojanstva in odgovornosti;
okrepitev družinskih in skupnostnih vezi udeležencev v projektu;
povečanje proizvodnje za 50 % in prodaja obrtnih izdelkov zadruge;
boljša kakovost proizvodov.
Zadruga omogoča vzgojo in izobraževanje tamkajšnjega prebivalstva, ki se odvija v centrih, zgrajenih po potresu leta 2006. Predvideni so še naslednji projekti:
– iskanje primernih dobaviteljev materialov tako za batik kot za pripravo hrane;
– selitev proizvodne dejavnosti iz prebivališč družin (tveganja za otroke in ostarele) v skupni socialni center;
– iskanje novih trgov za proizvode, zlasti v evropskih državah.
Ne nazadnje želijo ustanoviti sklad za nekakšno zavarovanje kot pomoč v potrebi (bolezni, šolanje otrok, pogrebi, poroke itn.).