(Jn 15,3)
Mislim, da so srca učencev vzdrhtela, ko so slišali to Jezusovo odločno in spodbudno besedo.
Kako čudovito bi bilo, ko bi jo Jezus mogel spregovoriti tudi nam!
Da bi je bili vsaj nekoliko vredni, jo skušajmo razumeti.
Jezus je pravkar povedal znamenito primero o trti in mladikah. On je prava trta, Oče pa vinogradnik, ki odstrani neplodne mladike in obreže vsako mladiko, ki prinaša sad, da bi še bolj obrodila.
Ko to razloži, pravi: »Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal.«
»Ste že čisti …« Za kakšno čistost gre?
Za stanje duha, ki je potrebno, da bi bili pred Bogom, za razpoloženje duha brez ovire, kot je na primer greh, saj je nasprotje svetega, srečanja z božjim.
Da bi imeli to čistost, je potrebna pomoč od zgoraj.
Že v stari zavezi se je človek zavedal svoje nezmožnosti, da bi se sam približal Bogu. Bog mu je moral očistiti srce, mu podariti novo srce.
Eden od psalmov nazorno pravi: »… čisto srce, o Bog, mi ustvari.«
»Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal.«
Po Jezusovem mnenju imamo pripomoček, da bi bili čisti, in to je njegova beseda. Učence je očistila tista beseda, ki so jo slišali in za katero so se odločili.
Jezusova beseda namreč ni takšna, kot so človeške besede. V njej je navzoč Kristus, kakor je, na drug način, navzoč v evharistiji. Po njej Kristus prihaja v nas. Ko jo sprejmemo, ko po njej živimo, se Kristus rodi in raste v našem srcu.
Pavel VI. pravi: »Kako postane Jezus navzoč v dušah? Ko nam je oznanjena Božja beseda, pride v nas Božja misel, pride Beseda, Božji Sin, ki se je učlovečil. Lahko bi zatrdili, da se Gospod utelesi v nas, ko sprejmemo, da pride beseda živet v nas.«
»Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal.«
Jezusovo besedo primerjamo tudi s semenom, posejanim v vernika. Ko človek besedo sprejme, ta prodre vanj in se kakor seme razvija, raste, obrodi sad, nas “kristificira”, napravi nas podobne Kristusu.
Ko Duh Jezusovo besedo tako ponotranji v nas, res zmore in ima moč kristjana obvarovati zla. Dokler ta pusti, da v njem deluje beseda, je osvobojen greha in zato čist. Grešil bo samo tedaj, ko bo prenehal biti pokoren resnici.
»Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal.«
Kako naj torej živimo, da bomo tudi mi vredni Jezusove pohvale?
Tako, da živimo vsako Božjo besedo, da se z njo hranimo trenutek za trenutkom. Tako postane naše življenje nenehna ponovna evangelizacija. To zato, da bi imeli iste misli in ista čustva kot Jezus, da bi ga ponovno živeli v svetu in pokazali družbi, ki je pogosto ujeta v zlo in greh, čistost Boga, prosojnost, ki jo daje evangelij.
Ta mesec pa, če je mogoče (to pomeni, če tudi drugi delijo z nami naše namene), skušajmo posebej uresničevati tisto besedo, ki govori o zapovedi medsebojne ljubezni. Za evangelista Janeza, ki navaja Jezusov stavek, o katerem tokrat premišljujemo, sta namreč Kristusova beseda in nova zapoved povezani.
Po njegovem mnenju prav v medsebojni ljubezni živimo evangeljsko besedo z vsemi njenimi učinki očiščevanja, svetosti, dovršenosti, sadov, bližine z Bogom. Osamljen posameznik se ne more dolgo upirati vabam sveta, v vzajemni ljubezni pa najde zdravo okolje, ki more ohranjati njegovo krščansko življenje pristno.
Chiara Lubich
Beseda življenja za maj 1982, objavljena v Besedi življenja 5/1982.