Srečanje Marie Voce in Giancarla Falettija s 3500 predstavniki skupnosti Gibanja fokolarov iz Argentine, Urugvaja, Čila, Paragvaja in Bolivije.Pred veliko leti je Chiara Lubich v prizadevanju, da bi prikazala, da vsaka celina poudarja bogastvo svojih narodov, v Latinski Ameriki zaznala večjo občutljivost za družbene probleme – to je bila njena posebnost.
V prvih 50 letih navzočnosti Gibanja fokolarov v teh krajih ni nihče pozabil na ta vidik. Prav ta razsežnost je jasno prišla do izraza na prazničnem srečanju Marie Voce in Giancarla Falettija s skupnostjo Južnega roga (Argentina, Bolivija, Čile, Paragvaj in Urugvaj), ki je bilo 14. aprila v Buenos Airesu.
V veliki dvorani pod šotorom s kakimi 3500 ljudmi so z več folklornimi prikazi ob avdiovizuanih pripomočkih predstavili svoje države, spregovorili so tudi o revščini, neenakosti, izključenosti. Vse to so pravi izzivi in Gibanje je pogosto poskusilo odgovoriti nanje.
Zatem sta Maria Voce in Giancarlo Faletti začela odgovarjati na niz vprašanj navzočih. Kako rasti in obroditi sadove tudi v času krize? Za Mario Voce »so trenutki krize vedno čas rasti, tudi ko tega ne zaznamo. Mame dobro vedo, da njihovi otroci v
najstniških letih, ko se počutijo nelagodno, kljub temu rastejo, čeprav tega ne zaznavajo. V Cerkvi sem odkrila veliko spoštovanje /…/, zato zaupajmo tudi zaradi tega, kar drugih vidijo v našem Gibanju. Na celini upanja moramo upati, kajti to je teološka krepost. Ne smemo izgubiti upanja, kajti Bog, ki je ljubezen, pelje vse naprej.« In zavzemanje v družbi, ki nas kliče? »Ne moremo živeti brez navdušenja,« je odgovoril Giancarlo Faletti. »Chiara nas je naučila graditi družbo, ki je prenovljena s človečnostjo. Naprej moramo peljati to, kar Bog polaga v naše srce, seveda ob podpori drugih, skupaj z njimi.« Dodal je še: »Današnje težave nas spodbujajo, naj na novo iznajdemo stvari, tako da ostajamo zvesti naši duhovnosti, spodbujati pa nas mora nova domišljija, da bi razumeli, kako naj se včlenimo v današno Cerkev in človeštvo.«
Ko so Mario Voce spraševali o pomenu nove evangelizacije, je poudarila: »Evangelij mora biti naša obleka, pomagati si moramo, da ga živimo, da bi oznanjali, da je Kristus živ. Ni dovolj, da ga samo oznanjamo, ampak moramo drugim omogočiti, da se srečajo s Kristusom, ki je navzoč med nami zaradi medsebojne ljubezni.« Kulturne, družbene, etnične razlike … Kako se ogniti izključevanju? »Bog je ustvaril vesolje,« je poudarila Maria Voce, »z vso to različnostjo. Na to moramo gledati kakor on, saj je zanj vse to bogastvo, ki kaže, da se nam Bog razodeva na neštevilne načine. Bogastvo latinskoameriških narodov je lahko dar za ves svet, da bi odkrili lepoto in bogastvo Boga.«
Kako živeti v težkih okoljih, v katerih razpada tudi družina? »To duhovnost je treba uresničevati tukaj in zdaj,« je odgovoril Faletti. »Ko se je Gibanje širilo onkraj železne zavese, so nas ustavili, nismo mogli opravljati nikakršne dejavnosti, a kljub temu je bilo to plodno obdobje. Tudi danes je v Latinski Ameriki težko, a je to obenem čas milosti. Ljubimo: odgovori na težave so v Bogu in rodijo se iz obilja ljubezni.«
»Svetu morate pokazati lepoto različnosti teh narodov, katerih korenine niso več ločene, ampak prepletene,« je povedala Maria Voce ob slovesu in potrdila v navzočih veselo prepričanje.
Alberto Barlocci
V veliki dvorani pod šotorom s kakimi 3500 ljudmi so z več folklornimi prikazi ob avdiovizuanih pripomočkih predstavili svoje države, spregovorili so tudi o revščini, neenakosti, izključenosti. Vse to so pravi izzivi in Gibanje je pogosto poskusilo odgovoriti nanje.
Zatem sta Maria Voce in Giancarlo Faletti začela odgovarjati na niz vprašanj navzočih. Kako rasti in obroditi sadove tudi v času krize? Za Mario Voce »so trenutki krize vedno čas rasti, tudi ko tega ne zaznamo. Mame dobro vedo, da njihovi otroci v
najstniških letih, ko se počutijo nelagodno, kljub temu rastejo, čeprav tega ne zaznavajo. V Cerkvi sem odkrila veliko spoštovanje /…/, zato zaupajmo tudi zaradi tega, kar drugih vidijo v našem Gibanju. Na celini upanja moramo upati, kajti to je teološka krepost. Ne smemo izgubiti upanja, kajti Bog, ki je ljubezen, pelje vse naprej.« In zavzemanje v družbi, ki nas kliče? »Ne moremo živeti brez navdušenja,« je odgovoril Giancarlo Faletti. »Chiara nas je naučila graditi družbo, ki je prenovljena s človečnostjo. Naprej moramo peljati to, kar Bog polaga v naše srce, seveda ob podpori drugih, skupaj z njimi.« Dodal je še: »Današnje težave nas spodbujajo, naj na novo iznajdemo stvari, tako da ostajamo zvesti naši duhovnosti, spodbujati pa nas mora nova domišljija, da bi razumeli, kako naj se včlenimo v današno Cerkev in človeštvo.«Ko so Mario Voce spraševali o pomenu nove evangelizacije, je poudarila: »Evangelij mora biti naša obleka, pomagati si moramo, da ga živimo, da bi oznanjali, da je Kristus živ. Ni dovolj, da ga samo oznanjamo, ampak moramo drugim omogočiti, da se srečajo s Kristusom, ki je navzoč med nami zaradi medsebojne ljubezni.« Kulturne, družbene, etnične razlike … Kako se ogniti izključevanju? »Bog je ustvaril vesolje,« je poudarila Maria Voce, »z vso to različnostjo. Na to moramo gledati kakor on, saj je zanj vse to bogastvo, ki kaže, da se nam Bog razodeva na neštevilne načine. Bogastvo latinskoameriških narodov je lahko dar za ves svet, da bi odkrili lepoto in bogastvo Boga.«
Kako živeti v težkih okoljih, v katerih razpada tudi družina? »To duhovnost je treba uresničevati tukaj in zdaj,« je odgovoril Faletti. »Ko se je Gibanje širilo onkraj železne zavese, so nas ustavili, nismo mogli opravljati nikakršne dejavnosti, a kljub temu je bilo to plodno obdobje. Tudi danes je v Latinski Ameriki težko, a je to obenem čas milosti. Ljubimo: odgovori na težave so v Bogu in rodijo se iz obilja ljubezni.«
»Svetu morate pokazati lepoto različnosti teh narodov, katerih korenine niso več ločene, ampak prepletene,« je povedala Maria Voce ob slovesu in potrdila v navzočih veselo prepričanje.
Alberto Barlocci
