Že trinajstič po vrsti počitnice (na južni polobli se končuje poletje!) nekaterih župnij iz Buenos Airesa ob morju v duhu prvih “mariapolijev”.
Lucila je prijetno počitniško mestece ob morju, 350 km od Buenos Airesa.
Prav tukaj že trinajst let potekajo tedni “počitnic šole”, kakor jih imenujejo. Omar in Susana Zazzerini iz Župnijskega gibanja v Buenos Airesu sta organizatorja te pobude skupaj s svojim župnikom in drugimi družinami. Tako pripovedujeta: »Začeli smo pri Jezusovih besedah: ‘Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!’ (Mr 6,31) Mislili smo zlasti na družine, ki imajo manj možnosti za počitnice. Hoteli smo, da bi bila poleg počitka nekakšna življenjska šola, ki se rojeva iz medsebojne ljubezni in v duhovni navzočnosti Jezusa med nami. Kakor na začetku Gibanja, ko se je Chiara s svojimi srečevala v Dolomitih in so tam počivali, hkrati pa je veliko ljudi izkusilo evangeljski slog življenja in odkrivalo Boga kot Ljubezen.«
Udeleženci so iz različnih župnij v okolici Buenos Airesa. Prvo leto jih je bilo 23. Na tej trinajsti šoli jih je bilo 140, od teh 115 ves teden. Do zdaj je to izkušnjo doživelo okoli 1200 ljudi.
»Najpomembneje je,« trdi Omar, »ljubiti v moči sedanjega trenutka, biti pozoren do drugih in vedno se moramo gledati z novimi očmi.« Pozabiti na napake ali nerazumevanja, zlasti s tistim, ki ga že dlje poznajo. »Sicer,« nadaljuje, »ne bi bilo tako lepo biti skupaj en teden, ko smo razdeljeni v skupine in je treba en dan kuhati, drugi dan pomivati , tretji dan streči pri mizah in vse to tako, da ohranjamo lepoto prostorov in okolja.«
»To je šola,« dodaja Susana, »v kateri se učimo pomagati si premagovati boleče okoliščine ali spore. Ko nas moti to, kar delajo drugi, se v skupnem življenju učimo sprejemati nelagodje.« Tako so medčloveški odnosi na višji ravni.
Duhovna poglobitev, podeljevanje življenja: »Tudi bolečine,« nadaljuje Susana, »nekatere težke okoliščine uspemo reševati v občestvu. Vrhunec je maša. Drugače smo čez dan na plaži, se igramo, sprehajamo, se pogovarjamo in najdemo razvedrilo na številne druge načine.«
Poudariti je treba duhovno rast udeležencev in vpliv na mlade: »Rastejo številčno, a tudi kakovostno: to je razvidno iz ljubezni do starejših in do otrok ter iz odnosa med njimi. Nekateri so si že ustvarili družino, drugi so odšli za določen čas v mestece Lia ali se udeležili genfesta v Budimpešti. Ena od deklet se je s pomočjo vseh udeležila svetovnega dneva mladih v Španiji in zdaj je aktivno vključena v pripravo svetovnega dneva mladih v Rio de Janeiru. Med nami so bile tudi posvečene osebe, člani drugih Cerkva, bogoslovci in več duhovnikov.«
Izkušnja bratstva, kakor je povedal eden izmed tistih, ki so se prvič udeležili počitnic. Ljudje med letom nadaljujejo s tem načinom življenja v župniji, od koder prihajajo.
