V Loppianu, prvem mestecu Gibanja fokolarov, je 26. oktobra 2015 potekala slovesnost, na kateri so prvič podelili naziv doktor kulture edinosti. Prejel ga je carigrajski patriarh Bartolomej I. »Dolžno priznanje za njegovo zavzemanje za spodbujanje kulture edinosti, ki prispeva k skupni poti naših Cerkva do polne in vidne edinosti.« Tako je zapisal papež Frančišek v svoje sporočilo za carigrajskega patriarha.
Bartolomej I. je v svojem predavanju, ki je sledilo svečani podelitvi naziva učitelja kulture edinosti, pregledal odnose med obema sestrskima Cerkvama. Naziv mu je podelil Univerzitetni inštitut Sophia. V teh odnosih so bila stoletja nerazumevanj, a so že nekaj časa na poti k edinosti, najprej z izničenjem medsebojnega izobčenja, pri čemer sta bila pomembna lika je Pavel VI. in Atenagora I., katerih dedič je prav Bartolomej I. Ta je soglasen s papežem Frančiškom, ki je nedavno opozoril prav na vrednoto “sinodalnosti” kot ključno za vodenje Kristusove Cerkve. V več priložnostih sta pokazala duhovno sozvočje. Papež Frančišek je v svojem sporočilu, ki ga je prebral kardinal Betori, nagovoril “ljubljenega brata Bartolomeja” in poudaril “skupno pot najinih Cerkva do polne in vidne edinosti, h kateri težimo predano in vztrajno”. Sporočilo je globoko seglo v srce patriarha, ki je povedal, kako je “poln sreče” in dodal, da se “vrača v Carigrad močnejši in bolj gotov”, saj ima v Rimu “brata, ki želi delati z nami in moliti, da bi se pospešila edinost naših Cerkva”. V odgovor mu pošlje “poljub miru” in molitev ‘na mnoga leta’ za papeža Frančiška.
Potopili so se v zgodovino, v kateri je “manjkalo priznanje drugega kot kristjana”, vse do “protagonistov nove pomladi v Cerkvi: to so tisti, za katere bo edinost središče njihovega pastoralnega delovanja v dobro vseh”, z edino željo, da “bi napredovale poti Boga”. Potopljeni smo v prihodnost, ko bodo tako Cerkev kot človeške ustanove razumele, da “so različnosti dar in ne nasprotovanje; bogastvo in ne neuravnoteženost, življenje in ne smrt”, kakor je povedal patriarh v svojem govoru.
V mestecu Gibanja fokolarov ima sedež Univerzitetni inštitut Sophia, ki je s svečanostjo odprl osmo akademsko leto. Zaradi izrednosti dogodka ob prisotnosti njegove svetosti Bartolomeja I. je prišlo več kot tisoč oseb, razne delegacije pravoslavne Cerkve, predstavniki katoliške Cerkve, civilne oblasti, profesorji več univerz, ki so pobratene s Sophio, muslimanska skupnost in bilo je vzpostavljenih več kot 4.000 povezav za prenos v živo.
V priznanju patriarhu iz Carigrada je zapisana hvaležnost »za potrpežljivo, pogumno in dejavno tkanje kulture edinosti«, v kateri je »ljubljeni protagonist, ki ga poslušajo na mednarodni ravni, protagonist dialoga v pogledu polne edinosti med Cerkvami ob srečevanju z različnimi izročili in verskimi izkušnjami v sodelovanju med ženami in možmi vseh prepričanj, ki hodijo po poteh bratstva«. Tako je dejal profesor Piero Coda, dekan inštituta. V intervjuju je dodal, ko je razlagal kulturo edinosti, da to ni utopija, ampak navdih, s katerim je Chiara Lubich razumela, da lahko karizma edinosti, s katero jo je obdaril Bog, postane tudi kulturni izraz: vedno so potrebne mediacije, primeri, kakor pravi papež Frančišek, kulturna revolucija, da bi znali usmerjati bivanje naproti novim mejam in zato je nastal Univerzitetni inštitut Sophia«.
Maria Voce, predsednica Gibanja, je v imenu tega v svojem sporočilu patriarhu povedala, kako je vesela in počaščena, ker je nagrado prejel v mestecu Loppiano. Poudarila je veliko vlogo, ki mu jo pripisuje Gibanje fokolarov kot duhovni in intelektualni osebnosti ter vrednoto njegovega pričevanja in »opozoritev na pravičnost in varovanja okolja kot skupnega doma za narode«. »Dialog je naša skupna prednostna naloga,« je še dejala. »Želimo nadaljevati pot v polnem skladju idealov in življenjskega pričevanja.« Naslednja etapa, nanjo je spomnil patriarh Bartolomej I. v intervjuju ob koncu slovesnosti, bo novembra v Carigradu, kjer se bodo zbrali škofje, prijatelji Gibanja. »Tam bomo imeli priložnost izraziti našo voljo po delu za edinost naših Cerkva. Mi smo srečni, pripravljeni vas sprejeti in izmenjati poljub miru med Vzhodom in Zahodom.«
Edinost v različnosti je ena od “novih besed”, izrečenih v tem času in dekan Piero Coda je močno poudaril tole: »Evangelij ni sploščenost, ampak vrednoti različnosti. Te so v edinosti prav toliko, kolikor vzpostavljajo odnos med seboj, to je, da znajo medsebojno odkrivati darove, ki jih lahko vsakdo prinese. Zato je različnost cvet edinosti, ko je živeta kot odnos, to je kot bratstvo, kot občestvo.«
»Prav s sprejemanjem različnosti,« je povedal še patriarh, »preko dialoga ljubezni, medsebojnega spoštovanja, sprejemanja drugega in naše pripravljenosti sprejeti in biti sprejeti, lahko postanemo za svet ikone Kristusa in smo lahko z njim v edinosti tudi različnost.«
Vir: www.focolare.org
