Easykit je podjetje občestvene ekonomije, ki izdeluje komplete za dom. Dobiček je podeljen z zaposlenimi z namenom pomagati ljudem, ki živijo v revščini, tako v njihovi okolici kot v tujini. V nadaljevanju je besedilo. video
(glasba)
Koen Vanreusel, CEO Easykit (nizozemsko): Sem Koen Vanreusel, upravitelj Easykita. Prodajamo “komplete” za dom. Zelo smo vključeni v skupnost, to je, delnice družbe, dobiček delimo z našimi zaposlenimi, a tudi z zunanjimi ljudmi. Predvsem z osebami, ki živijo v revščini, tako v tujini kot v naši mestni četrti. (glasba)
Na primer: naše podjetje podpira projekt v Burundiju, v katerem otroke z ulice izobražujejo za vodovodarje, elektrikarje in mehanike. To pomeni, da se izobrazijo in lahko postanejo samostojni. (glasba)
Dva ali trije od naših tehnikov so se odpovedali delu svojega dopusta. Odhajajo tja in vzgajajo te mlade fante. Ta projekt pritegne vso našo skupnost v podjetju. (glasba)
Ellen Van Stichel (nizozemsko): Začelo se je leta 1991, ko se je Chiara Lubich, ustanoviteljica Gibanja fokolarov, srečala z zelo velikimi nasprotji v Braziliji. To vidimo na televiziji: na eni strani nebotičniki in na drugi barakarska naselja. Pomislila je: »Kako je mogoče, da ne uspemo rešiti ljudi pred revščino, ko je toliko bogastva na svetu?« Hotela je najti ravnovesje in odločila se je – ne toliko za socio-ekonomski projekt –, da bo začela s pravim pravcatim ekonomskim projektom. Občestvena ekonomija sledi zakonom svobodnega trga, a z drugačnim pristopom do dobička, sodelavcev in tako naprej. (glasba)
Koen Vanreusel (nizozemsko): V občestveni ekonomiji smo našli strukturni odgovor na vprašanje, kako se spopasti z revščino. Kajti podjetje, ki deluje po načelih tržne ekonomije, deluje dobro, proizvaja dobiček, še naprej ustvarja sredstva, s katerimi lahko dela. In to je tisto, kar me je spodbudilo pristopiti k projektu. (glasba)
Marleen, zaposlena v Easykitu (nizozemsko): Vsako leto prejmemo ček za 250 evrov, ki ga lahko podarimo kateri koli dobrodelni ustanovi, po naši izbiri.
Dorien, zaposlena v Easykitu (nizozemsko): Sama sem pomislila, da je res lepo z njihove strani. Predvsem zato, ker lahko to darujemo organizaciji, ki jo sami izberemo, ne oni namesto nas. (glasba)
Ellen Van Stichel (nizozemsko): V francoščini pravijo: »Mislim, torej sem«. Današnja družba nam pravi, da obstajaš samo, če trošiš. Občestvena ekonomija obrne na glavo ta pojem in pravi: »Dajem, zato sem«. Darovanje nas osreči, a ne darujemo samo zaradi osebne koristi. To, kar osreči, je videti, da so drugi ljudje srečni. (glasba)
Koen Vanreusel (nizozemsko): Občestvena ekonomija daje podjetju drugačen namen in tudi njegovemu vodenju. Zadovoljni smo, ko vidimo, da je podjetje cvetoče, da ljudje sodelujejo, kakšno ozračje vlada. To je zelo pomembno in lepo, a je še korak naprej, da dajemo našemu podjetju višji namen. (glasba)
