»Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji.« (Kol 3,2)
Prve krščanske skupnosti so šele nastajale in zaradi napačnih razlag evangeljskega sporočila so se že pojavljala nesoglasja. Pavel, ki je bil v zaporu, je izvedel za težave v Kolosah, zato je pisal tej skupnosti.
Besedo življenja tega meseca lahko bolje razumemo, če jo beremo v okviru odlomka, v katerem je zapisana: »Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu!«[1]
Da bi premagali nasprotja, nas Pavel vabi, naj svoje misli, vse svoje bitje usmerimo h Kristusu, ki je vstal od mrtvih. Pri krstu smo namreč tudi mi umrli in vstali v Kristusu. To novo življenje lahko živimo med “že in še ne”.
»Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji.«
Seveda te možnosti ne dobimo enkrat za vselej, temveč jo moramo nenehno iskati na zahtevni poti, ki traja vse življenje. To pomeni, da moramo svoje življenje usmerjati navzgor. Kristus je namreč na zemljo prinesel nebeško življenje in njegova velika noč je začetek novega stvarstva, novega človeštva. To naj bi bila logična posledica za vse, ki se odločijo živeti po evangeliju: odločitev, ki popolnoma spremeni našo miselnost, prevrne red, cilje, ki nam jih predlaga svet, osvobodi nas pogojenosti, saj nam omogoča, da izkusimo radikalno spremembo. V bistvu Pavel ne razvrednoti “tega, kar je zemlji”, saj je, odkar so se nebesa dotaknila zemlje z učlovečenjem Božjega Sina, vse prenovljeno.[2]
»Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji.«
»In kaj je “to, kar je zgoraj”?« piše Chiara Lubich. »Vrednote, ki jih je Jezus prinesel na zemljo in odlikujejo njegove učence. To so ljubezen, sloga, mir, odpuščanje, vljudnost, čistost, poštenost, pravičnost itd. To je vse tisto bogastvo, to so vse tiste kreposti, ki jih ponuja evangelij. Z njimi in po njih se kristjani ohranjajo v tem, da so vstali s Kristusom /…/
In kako imamo lahko srce zasidrano v nebesih, ko pa živimo sredi sveta?
Tako, da se pustimo voditi mislim in čustvom Jezusa: njegov notranji pogled je bil vedno obrnjen k Očetu in njegovo življenje je vsak trenutek odsevalo nebeško postavo, ki je postava ljubezni.«[3]
»Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji.«
Navzočnost kristjanov v svetu se pogumno odpira novemu velikonočnemu življenju. To so nove ženske in moški, ki niso od sveta,[4] ampak živijo v svetu z vsemi njegovimi težavami. Tako je bilo rečeno o prvih kristjanih: »Na zemlji bivajo, a v nebesih imajo svojo domovino /…/ Kar je v telesu duša, to so v svetu kristjani.«[5]
Pogumna in povsem evangeljska odločitev delavca, ki se je odločil pomagati pravkar odpuščenemu sodelavcu, je sprožila plaz bratskih dejanj, ki jih je spodbudilo njegovo pričevanje.
»V tovarni so razdelili pisma o odpustu, eno od njih je bilo namenjeno Giorgiu. Ker sem poznal njegove negotove ekonomske razmere, sem ga povabil, naj se z mano vrne v kadrovsko službo: “Jaz sem v boljšem položaju kot on,” sem rekel, “moja žena ima službo. Odpustite raje mene.” Šef je obljubil, da bo zadevo pregledal. Ko sva odhajala, me je Giorgio ganjeno objel. Stvar se je seveda prenašala od ust do ust in dva druga delavca, ki sta v približno enakem stanju kot jaz, sta se ponudila namesto drugih dveh odpuščenih. Vodstvo je bilo prisiljeno ponovno razmisliti o svojih metodah izbire presežnih delavcev. Župnik, ki je izvedel za to, je o tem povedal med nedeljsko homilijo, ne da bi navedel imena. Naslednji dan mi je povedal, da sta mu dve študentki prinesli vse svoje prihranke za delavce v težavah in izjavili: “Tudi medve želiva posnemati dejanje tega delavca.”« (B. S., Brazilija).[6]
Pripravila Patrizia Mazzola in ekipa besede življenja
[1] Kol 3,1–3.
[2] Prim. 2 Kor 5,17: »Če je kdo v Kristusu, je nova stvaritev: staro je minilo, glejte, nastalo je novo.«
[3] Ch. Lubich, Beseda življenja za april 2001.
[4] Prim. Jn 15,18–21.
[5] Pismo Diognetu 5,5–6,1.
[6] Izkušnja s spleta: www.focolare.org.