»Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi.« (Apd 4,33)

Gornja beseda iz velikonočnega časa nas vabi, da s polno svobodo tistega, ki je sprejel evangeljsko sporočilo, tudi mi postanemo priče dogodka, ki je zaznamoval zgodovino: Jezus je vstal!

Da bi v celoti razumeli pomen te vrstice iz Apostolskih del, je dobro, da navedemo tudi predhodni stavek: »Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila enega srca in ene duše. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno.«[1]

»Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi.«

Besedilo predstavlja prvo krščansko skupnost, ki jo oživlja mogočna moč Duha, za katero je značilno občestvo, ki jo žene, da vsem oznanja evangelij, veselo novico, da je Kristus vstal.

To so isti ljudje, ki so bili pred binkoštmi hudo prestrašeni zaradi nedavnih dogodkov, zdaj pa se razkrivajo in so pripravljeni pričevati celo za ceno mučeništva, zaradi moči Duha, ki je razblinil strahove in bojazni.

Bili so eno srce in ena duša, uresničevali so medsebojno ljubezen, tako da so dajali v skupnost svoje dobrine: ta resničnost je vključevala vedno več ljudi.

Ženske in moški, ki so šli za Jezusom, so poslušali njegove besede, z njim so služili in živeli v ljubezni, namenjeni najmanjšim, bolnim, na lastne oči so videli čudovita dejanja, ki jih je storil Jezus, njihovo življenje se je spremenilo, ker so bili poklicani živeti novo postavo, bili so prve priče žive Božje navzočnosti med ljudmi.

Kaj pa za nas, današnje Jezusove učence, pomeni pričevati?

»Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi.«

Najučinkovitejši način pričevanja o Vstalem je pokazati, da je živ in da prebiva med nami. »Če bomo živeli njegovo besedo, /…/ da bo v naših srcih prižgana ljubezen do bližnjega, če se bomo na poseben način trudili, da bi med seboj vedno ohranjali medsebojno ljubezen, potem bo Vstali živel v nas, živel bo med nami in bo okoli nas izžareval svojo luč in svojo milost ter spreminjal naše okolje z nepredvidljivimi sadovi. In on bo po svojem Duhu vodil naše korake in naše dejavnosti; on bo razporejal okoliščine in nam dajal priložnosti, da bomo njegovo življenje prinašali tistim, ki ga potrebujejo.«[2]

»Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi.«

Margaret Karram[3] piše: »“Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu,”[4] je izredno naročilo, ki so ga apostoli pred 2000 leti prejeli neposredno od Jezusa in ki je spremenilo tok zgodovine. Danes Jezus isto povabilo namenja tudi nam: ponuja nam možnost, da ga ponesemo v svet z vso ustvarjalnostjo, z vso svobodo in z vsemi sposobnostmi in, ki nam jih je sam dal.«[5]

Gre za oznanilo, »ki se ne konča z njegovo smrtjo, nasprotno! Novo moč dobi po vstajenju in binkoštih, ko so učenci postali pogumni pričevalci evangelija. Njihova naloga je danes prišla do nas. Po meni, po vsakem izmed nas želi Bog še naprej pripovedovati svojo zgodbo o ljubezni tistim, s katerimi delimo krajša ali daljša življenjska obdobja.«[6]

Pripravili Patrizia Mazzola in ekipa besede življenja

[1] Apd 4,32.

[2] Prim. C. Lubich, Beseda življenja za januar 1986.

[3] Predsednica Gibanja fokolarov.

[4] Mr 16,15.

[5] Margaret Karram, Poklicani in poslani, Rocca di Papa, 15. septembra 2023.

[6] Prav tam.