»Žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš.« (Mt 15,28)
Jezus se odpravi v Tir in Sidon, v tujo deželo. Zdi se, da je s svojimi končno želel nekaj počitka in morda je iskal tudi samoto, tišino, molitev, zatočišče. Nenadoma zaslišijo vpitje žene, ki tako kot drugi liki v evangelijih nima imena. Njena navzočnost vznemirja in moti učence, ki »prosijo« Jezusa, naj jo usliši, da bi se je rešili: »Vpije za nami.« Žena ne zastane niti zato, ker ni Izraelka, niti zato, ker je ženska, niti zato, ker ji Učitelj ne odgovori. Je mati, obupana zaradi svoje hčerke, »ki jo zelo muči hudi duh«. K Jezusu pristopi z vztrajnostjo, saj si želi osebnega srečanja z njim. Uspe ji »pasti pred« Učitelja, ko vztraja pri svoji prošnji za pomoč. Jezus ji nameni besede neslišane strogosti: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.«
»Žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš.«
Žena sprejme zavrnitev; razume, da njen svet ni del Jezusovega prvega poslanstva; sprejme, da njen Bog ni stroj, ki deli milosti, ampak oče, ki zahteva odnos v resnici, ki vključuje tudi priznavanje njene osebne revščine. Žena, ki se tega zaveda, pogleda Jezusu v oči: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Jezusa postavi – tako rekoč – s hrbtom ob zid, in presune ga ponižnost tistega, ki se zadovolji z drobtinicami. Zdi se, da tudi njeno vpitje izraža vero, saj ga imenuje »Gospod, Davidov sin«.
»Žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš.«
Njena velika vera je v evangelijih izklesana z nekaj glagoli: žena pride iz množice in gre k Jezusu; vpije; joka; prosi za usmiljenje; prizna ga za Gospoda in pade predenj; ohrani svojo vztrajnost in prepričanje, da je za Gospoda nemogoče mogoče; na Jezusovo strogost odgovori z brezhibno logiko. Materinska ljubezen in zaupanje sta njeni močni lastnosti. »In njena hči je bila zdrava od tiste ure.« Ta beseda je posnetek žive, delujoče vere v človeku. Hkrati pa prikazuje bolečine in pot prve krščanske skupnosti, na katero se obrača Matej, pri odpiranju nežidovskemu svetu, ki išče in že ima veliko vero.
»Žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš.«
Tako kot pri sirofeničanski ženi »tudi naša vera lahko začne omahovati zaradi nenadne težave, zaradi nepredvidenega dogodka, ki nam prekriža načrte, zaradi hude bolezni, zaradi dolgo časa trajajočih bolečih okoliščin«,[2] lahko pa dodamo še: zaradi nemira v svetu, zaradi strukturnih krivic, zaradi hudo bolnega planeta, zaradi družinskih in družbenih sporov … In ena od naših slabosti je lahko pomanjkanje vztrajnosti in trdnega zaupanja. »Bog dopušča, da gre naša vera skozi težavne in včasih nesmiselne okoliščine. Hoče jo očistiti, hoče videti, ali se mu res znamo prepustiti in verjeti, da je njegova ljubezen veliko večja od naših načrtov, želja ali pričakovanj.«[3] To se je zgodilo Salibi. Tudi njemu se je zdelo, da mora zapustiti svoje mesto Homs (v Siriji) in svoje ostarele starše. Trgovina njegovega očeta, steklarja, je bila med vojno v izropanem mestu uničena. Tako kot drugi mladi je tudi Saliba mislil, da si mora nove priložnosti ustvariti drugje, vendar ni obupal. S svojimi dvaindvajsetimi leti in trmo nekoga, ki se ne odreče pomôči svojemu ranjenemu narodu, je izkoristil priložnost, ki mu jo je ponudil projekt RestarT,[4] in odprl svoj minimarket, kjer bodo njegovi sodržavljani našli sir, jogurt in maslo, ki jih izdeluje njegova mama, pa tudi stročnice, olja, začimbe in kavo. Že ima hladilnik in generator električne energije. S svojim ostarelim očetom ob strani bo ob dnevih, ko bo minimarket zaprt, razdeljeval košare s hrano med družine brez sredstev.[5]
Pripravila Victoria Gómez in ekipa besede življenja
[1] Od 1. do 6. avgusta 2023 bo v Lisboni potekal 32. svetovni dan mladih. Evangeljska tema, izbrana za srečanje, je: »Marija je vstala in se v naglici odpravila« (Lk 1,39). Ko papež Frančišek v svoji poslanici vabi mlade, razlaga: »Gospodova Mati je vzor mladim v gibanju, ne nepremičnim pred ogledalom, da bi gledali svojo podobo, ali “ujetim” v mreže. Vsa je usmerjena navzven.« In želi, da bi bi bil SDM trenutek, ko bodo skupaj našli »veselje bratskega objema med narodi in med generacijami, objema sprave in miru, objema novega misijonskega bratstva«.
[2] Prim. Ch. Lubich, Beseda življenja za junij 1994.
[3] Prav tam.
[4] https://www.amu-it.eu/progetti-int/restart-ripartire-per-restare/
[5] Povzeto po https://www.unitedworldproject.org/workshop/siria-il-minimarket-di-saliba-alzera-presto-la-serranda/