»Pri vas naj se vse vrši v ljubezni.«[1] (1 Kor 16,14)

Ta mesec naj nas kot svetilka za naše korake[2] razsvetlita beseda in izkušnja apostola Pavla.

Tudi nam, tako kot kristjanom v Korintu, Pavel namenja močno sporočilo: srce evangelija je ljubezen, agape, nesebična ljubezen med brati.

Tokratna beseda življenja je del sklepa tega pisma, v katerem se ljubezni pogosto spominja in jo razlaga v vseh njenih odtenkih: ljubezen je potrpežljiva, dobrohotna, ljubi resnico, ne išče svojega …[3]

Medsebojna ljubezen, ki jo tako živijo v krščanski skupnosti, je zdravilo za delitve, ki jo vedno ogrožajo, in znamenje upanja za vse človeštvo.

»Pri vas naj se vse vrši v ljubezni.«

Presenetljivo je, da nas Pavel – v grškem besedilu – nagovarja, naj ravnamo “v ljubezni”, kakor bi hotel poudariti, da trdnost vsemu daje bivanje v Bogu, ki je ljubezen.

Kako bi namreč lahko drug drugega in vsakega človeka sprejeli s takšno držo, če se ne bi zavedali, da nas Bog ljubi prvi, tudi v naših slabostih?

Prav to obnovljeno zavedanje nam omogoča, da se brez strahu odpremo drugim, razumemo njihove potrebe in smo ob njih ter z njimi delimo materialne in duhovne dobrine.

Poglejmo, kako je to delal Jezus, ki je naš zgled.

On je vedno dajal prvi: »/…/ zdravje bolnikom, odpuščanje grešnikom, življenje vsem nam. Sebičnemu nagonu po kopičenju nasproti postavlja velikodušnost; osredotočanju le na lastne potrebe pozornost do drugega; kulturi posedovanja pa kulturo dajanja. Ni pomembno, ali lahko damo veliko ali malo. Pomembno je “kako” dajemo, koliko ljubezni položimo tudi v majhno dejanje pozornosti do drugega /../ Ljubezen je bistvena, saj se zna približati bližnjemu tudi samo s tem, da ga posluša, mu služi in mu je na razpolago /…/ Kako pomembno je, da se trudimo “biti” ljubezen ob vsakem! Tako bomo našli pot naravnost v njegovo srce in ga potolažili.«[4]

»Pri vas naj se vse vrši v ljubezni.«

Ta beseda nas uči, naj se z drugimi srečujemo s spoštovanjem, brez hinavščine, ustvarjalno in tako, da upoštevamo njihova najboljša prizadevanja, da bi vsakdo prispeval k skupnemu dobremu.

Pomaga nam, da kar najbolje izkoristimo vsako konkretno priložnost v vsakdanjem življenju: »/…/ od gospodinjskih opravil ali dela na polju in v delavnici do pisarniškega dela, šolskega dela, pa tudi do odgovornosti na civilnem, političnem in verskem področju. Vse lahko spremenimo v pozorno in skrbno služenje.«[5]

Lahko si predstavljamo evangeljsko raznolikost, ki jo živimo v preprostosti.

Dva od staršev pišeta: »Ko nama je soseda v stiski povedala, da je njen sin v zaporu, sva se odločila, da ga bova obiskala. Dan pred odhodom sva se postila v upanju, da bova imela milost, da mu bova povedala prave besede. Potem smo ga rešili z varščino.«

Skupina mladih iz mesta Buea (jugozahodni Kamerun) je organizirala zbiranje dobrin in sredstev za pomoč notranje razseljenim osebam, ki jih je prizadela trenutna vojna. Obiskali so moškega, ki je na begu izgubil roko. Življenje s to invalidnostjo je zanj postalo velik izziv, saj so se njegove navade močno spremenile. »Povedal nam je, da mu je naš obisk vlil upanje, veselje in zaupanje. Preko nas je začutil Božjo ljubezen,« je povedala Regina. Marita pa je dodala: »Po tej izkušnji sem res prepričana, da nobeno darilo ni premajhno, če je dano z ljubeznijo … Nič drugega ni potrebno: ljubezen je tista, ki premika svet. Izkusimo to!«

Pripravili Letizia Magri in ekipa besede življenja

[1] Za ta mesec je beseda življenja, ki jo predlagamo, tista, ki jo je skupina kristjanov različnih cerkva iz Nemčije izbrala, da jo bo živela vse leto.

[2] Prim. Ps 119 (118), 105.

[3] Prim. 13. poglavje.

[4] Beseda življenja za oktober 2006.

[5] Prav tam.