»Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.« (Mt 10,42)
Evangelist Matej je visoko izobražen krščanski pismouk; obljube Izraelovega Boga pozna do potankosti in zanj so Jezusove besede in dejanja njihova izpolnitev. Zato v svojem evangeliju predstavlja Jezusov nauk v obliki petih velikih govorov kot novi Mojzes.
Pričujoča beseda življenja zaključuje “misijonski govor”, ki se začne z izvolitvijo dvanajstih apostolov in nakazuje zahteve oznanjevanja: nesporazumi in preganjanja, na katera bodo naleteli, zahtevajo verodostojno pričevanje, tudi z radikalnimi odločitvami.
Vendar je še nekaj več: Jezus razkrije, da ima pošiljanje učencev korenine v poslanstvu, ki ga je sam prejel od Očeta. To prepričanje je živo že v Stari zavezi: v Božjem poslancu je Bog sam tisti, ki se predstavi, ki se zaveže. Torej je prav Božja ljubezen tista, ki s pričevanjem Jezusa in tistih, ki jih Jezus pošilja, postopoma doseže vsakega človeka.
»Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.«
Poleg posebnega poslanstva nekaterih: apostolov, pastirjev, prerokov … Jezus oznanja, da je lahko vsak kristjan njegov učenec in je hkrati prejemnik in nosilec poslanstva. In kot učenci smo vsi, tudi če smo “majhni”, navidezno brez posebnih lastnosti ali nazivov, sposobni pričevati o Božji bližini. Oče vseh je poslal človeštvu celotno krščansko skupnost.
Vsi smo po svojih bratih in sestrah od Boga prejeli pozornost, skrb, odpuščanje, zaupanje; vsi lahko nekaj damo drugim, da bi izkusili Očetovo nežnost, kakor je to storil Jezus med svojim poslanstvom. V tej korenini, v Očetu, lahko tako imenovane “malenkosti” spremenijo svet. Tudi če je to le kozarec hladne vode.
»Ni pomembno, ali lahko damo veliko ali malo. Pomembno je, “kako” dajemo, koliko ljubezni vložimo tudi v majhno dejanje pozornosti do drugega. Včasih je dovolj, da mu ponudimo kozarec vode, kozarec “hladne” vode /…/ preprosto dejanje, ki je v Božjih očeh veliko, če je storjeno v njegovem imenu, torej iz ljubezni /…/ Beseda življenja tega meseca nam lahko pomaga ponovno odkriti vrednost vsakega našega dejanja: od hišnih opravil ali dela na polju in v delavnici do dela v pisarni, šolskih nalog kakor tudi do odgovornosti na državljanskem, političnem in verskem področju. Vse se lahko spremeni v pozorno in skrbno služenje. Ljubezen nam bo odprla oči, da bomo začutili, kaj potrebujejo drugi, in jim odgovorili z ustvarjalnostjo in velikodušnostjo. Sadovi? Darovi bodo krožili, saj ljubezen izzove ljubezen. Radost se bo množila, ker “je večja sreča dajati kakor prejemati”.[1]«[2]
»Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.«
To, kar Jezus zahteva od nas, je zelo zahtevno: da ne ustavimo toka Božje ljubezni. Od nas zahteva, da se z odprtim srcem in konkretnim služenjem približamo vsakemu moškemu in vsaki ženski ter premagamo svoje kategorije in sodbe. Želi naše dejavno, ustvarjalno in odgovorno sodelovanje za skupno dobro, začenši z majhnimi stvarmi vsakega dne, hkrati pa nas ne bo pozabil nagraditi: vedno nam bo stal ob strani, skrbel bo za nas in nas spremljal pri poslanstvu.
»Zapustil sem službo na Filipinih in odšel v Avstralijo, da bi bil z družino /…/ Našel sem delo na gradbišču kot čistilec jedilnic, garderob, pisarn in menze, ki jih uporablja več kot 500 delavcev. Povsem drugačno delo od tistega, ki sem ga opravljal kot inženir /…/ Iz ljubezni do drugih skrbim, da so jedilnice vedno čiste in urejene. Vendar pa obstajajo ljudje, ki jim je za čistočo ni mar /…/ Nisem izgubil potrpljenja, saj je to zame priložnost, da ljubim Jezusa v vsakem človeku, ki ga srečam. Počasi so ti ljudje po kosilu začeli pospravljati, sčasoma pa smo postali prijatelji in začel sem pridobivati njihovo zaupanje in spoštovanje /…/ Izkusil sem, da je ljubezen nalezljiva in da vse, kar je storjeno iz ljubezni, ostane.«[3]
Pripravila Letizia Magri in ekipa besede življenja
[1] Apd 20,35.
[2] Ch. Lubich, Beseda življenja za oktober 2006.
[3] Uredili S. Pellegrini, G. Salerno, M. Caporali, Famiglie in azione – Un mosaico di vita (Družine v akciji – Mozaik življenja), Città Nuova 1922, str. 55.