Kot ste verjetno opazilil, razlage besede življenja ne bodo več nosile podpisa Chiare Lubich, to je novost in hkrati nadaljevanje. Letos jih bo pisal p. Fabio Ciardi.
Za mnoge je presenečenje. Z mesecem januarjem razlaga besede življenja, ki jo bo še naprej izbirala predsednica Gibanja fokolarov – sedaj je to Maria Voce –, ne bo več nosila podpisa Chiare Lubich. Navajeni smo bili, da besedo življenja živimo v njenem spremstvu. Njene razlage ostajajo dragocen zaklad, iz katerega bomo še naprej zajemali, vedno bodo snov za meditacijo in vir navdiha.
Letos so komentarji zaupani p. Fabiu Ciardiju, oblatu Marije brezmadežne. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, da bi “razumeli spremembo”.
Zakaj sprememba po toliko letih?
Ker je Božja beseda vedno nova in aktualna. Stoletja dolgo so jo kristjani vedno znova prebirali in v njej odkrivali vedno novo bogastvo. »Razlaga Svetega pisma je neskončna,« je trdil papež Gregor Veliki. Šest let po Chiarinem odhodu je normalno, da pripravimo nove komentarje. Sama Chiara se ni nikoli naveličala na vedno nov način razlagati besedo življenja. Če bi jo okamneli, bi bila to izdaja. Po sledi izročila, ki ga je začela Chiara, smo poklicani, da še naprej – kakor je delala ona –, sprašujemo Sveto pismo, saj ima vedno nove odgovore na različne okoliščine.
Zakaj je treba Jezusovo besedo živeti, da bi razumeli njeno človeško-božjo naravo?
Preden mi živimo besedo – če dobro pogledamo –, beseda nam daje, da živimo. Ko v trenutku krize v Jezusovem oznanjevanju (mnogi so ga zapuščali) apostoli zatrdijo, da ga ne bodo nikoli zapustili, ker ima »besede večnega življenja« (prim. Jn 6,68), s tem pokažejo, da razumejo, kaj je “beseda življenja”: v resnici je beseda, »ki daje življenje«. Kakor evharistija tudi obhajilo z besedo prinaša Jezusa samega. Namen besede, je zapisala Chiara, je v tem, da »jo “pojémo”, da bi dala življenje Kristusu v nas in Kristusu med nami«. Saj je še več kot hrana, če lahko tako rečemo, je kot zrak, ki ga vdihavamo in brez katerega ne moremo živeti. Ko je Chiara pripovedovala o izkušnji iz začetkov Gibanja, je povedala: »Z njo smo se hranili vsak trenutek našega življenja. Kakor telo diha, da bi živelo, tako je duša, da bi živela, živela besedo.«
Generacije in generacije kristjanov so živele Božjo besedo. Kakšno novost je prinesla Chiara Lubich?
Navadno se ustavimo pri tem, da o Božji besedi premišljujemo ali ob njej molimo. Tu pa je treba besedo uresničiti, jo spremeniti v življenje, kakor opominja sveti Jakob: »Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci« (Jak 1,22). Kadar zares poslušamo, to je s srcem in ne le z ušesi, pomeni, da besedo usvojimo in jo ponotranjimo, tako da z njo oblikujemo celotno krščansko življenje.
Chiara pa nas je opozorila tudi na družbeno razsežnost Božje besede: mora omogočiti rojstvo krščanske skupnosti. K temu pomaga “občestvo o besedi življenja”, to je pripoved, med tistimi, ki jo živijo, o učinkih, ki jih ima. Tako si pomagajo odkrivati vse njene zmožnosti.
Mar ni nevarnosti, ko izberemo en stavek na mesec, da bi besedo življenja razdrobili?
Navada, da živimo vsak mesec eno besedo, ni napačno drobljenje evangelija, ampak način, kako ga globlje spoznamo, usvojimo po majhnih odmerkih, ga izkusimo in se zavemo njegovih izrednih zmožnosti. V temelju tega je zavest, da je v vsaki besedi Svetega pisma celotna Beseda. Po skrivnostni “perihorezi” [prešinjanju], zatrjuje Chiara, »vsaka beseda življenja vsebuje Besedo«. Zato je, »ko se hranimo z eno samo besedo življenja, kakor da se hranimo z vsem«: »Kakor je celoten Jezus v sveti hostiji, a je tudi v koščku hostije, tako je v evangeliju celoten Jezus, a je tudi v vsaki njegovi besedi.«
Zakaj so zaupali prav tebi pisanje novih razlag besede življenja?
Morda zato, ker sem dolgo let živel ob Chiari in delal z njo predvsem na področju duhovne teologije. Že v zadnjem času, ko je bila bolna, sem ji lahko pomagal pripravljati razlage besede življenja. Upam, da sem zaradi svoje daljše navzočnosti v Šoli Aba – skupina, ki preučuje “ustanovna besedila” karizme edinosti –usvojil nekaj njene modrosti in jo bom lahko izrazil tudi v teh novih razlagah. Hkrati pa se – ker so za letos prosili mene, da jih pripravljam – izražam svobodno, s svojo občutljivostjo in svojim slogom. Zavedam se, da je moja razlaga samo majhen uvod v branje besede življenja. V bralcu ostane beseda, ne njena razlaga, in beseda rodi sadove.
Pripravil Michele Zanzucchi
