»Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.« (Lk 6,38) mp3 najmlajši črnobelo barvno najstniki pps
»Ob njem je bila velika množica njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in iz Jeruzalema ter iz tirskega in sidónskega primorja. Prišli so, da bi ga poslušali …« Tako evangelist Luka začenja dolgi Jezusov govor, v katerem se nanizajo oznanilo blagrov, zahteve Božjega kraljestva in Očetove obljube svojim otrokom.
Jezus svobodno oznanja svoj nauk moškim in ženskam, pripadnikom različnih narodov in kultur, ki so prišli, da bi ga poslušali. Njegovo sporočilo je za vse ljudi, namenjeno je vsem in vsi ga lahko sprejmejo, da v polnosti zaživijo kot osebe, ki jih je po svoji podobi ustvaril Bog Ljubezen.
»Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.«
Jezus razkriva evangeljsko novost: Oče osebno s “prekipevajočo” ljubeznijo ljubi vsakega svojega otroka in ga usposablja, da bratom širi srce z vedno večjo velikodušnostjo. Njegove besede so močna spodbuda in zahteva, naj dajemo, kar imamo: tako gmotne dobrine kot tudi, da druge sprejemamo, smo do njih usmiljeni in jim odpuščamo – da dajemo širokosrčno, kakor to dela Bog.
Ob podobi o obilnem povračilu, ki nam ga nasujejo v zavihano haljo, razumemo, da je mera Božje ljubezni do nas brez mere in da se njegove obljube uresničijo bolj, kot pričakujemo. Hkrati pa nas to osvobaja skrbi za naše račune in kopico obveznosti, skrbi zaradi razočaranja, da od drugih ne prejemamo po naši meri.
»Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.«
V zvezi s tem Jezusovim vabilom je Chiara Lubich zapisala: »Se ti je kdaj pripetilo, da si prejel dar od prijatelja in si čutil potrebo, da mu povrneš? /…/ Če se tebi dogodi tako, si lahko zamisliš, kako se šele Bogu, Bogu, ki je ljubezen. On vedno povrne vsak dar, ki ga v njegovem imenu damo svojim bližnjim /…/ Bog ne ravna tako, da bi obogatil tebe ali nas vse. Tako dela zato, ker tem več lahko damo, čim več imamo; zato, da bi si – kot pravi oskrbniki Božjih dobrin – prizadevali, da bi v skupnosti, ki nas obdaja, vse krožilo /…/ Gotovo je Jezus najprej mislil na nagrado, ki jo bomo prejeli v nebesih, a to, kar se dogaja na zemlji, je že predigra in poroštvo onega.«1
»Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.«
A kaj bi se lahko zgodilo, če bi si prizadevali uresničevati to ljubezen skupaj, z mnogimi moškimi in ženskami? To bi bil gotovo začetek družbene revolucije.
Jesùs iz Španije pripoveduje: »Z ženo delava na področju svetovanja in usposabljanja. Navdušila sva se za načela občestvene ekonomije2 in želela sva se naučiti, da sva pozorna do drugih: do uslužbencev, tako da smo jim dajali pravično plačo in iskali druge možnosti ob nujnem odpuščanju, do dobaviteljev, tako da smo spoštovali cene, roke plačil, dolgoročne odnose, do konkurence, tako da smo pripravljali tečaje v zvezi s tem in ponudili naše znanje, in do strank, tako da smo jim svetovali po vesti, tudi če smo se s tem odpovedali svojemu dobičku. Zaupanje, ki se je rodilo, nas je pozneje, v času krize leta 2008, rešilo.
S pomočjo nevladne organizacije “Levántate y Anda” (Vstani in hôdi) smo prišli v stik z učiteljem španščine na Slonokoščeni obali. Prizadeval si je izboljšati življenjske razmere v svoji vasi, tako da bi zgradili porodno dvorano. Preučili smo načrt in ponudili potrebno vsoto denarja. Ni mogel verjeti. Moral sem mu razložiti, da je to dobiček našega podjetja. Danes je porodna soba “Bratstvo”, ki so jo zgradili muslimani in kristjani, simbol sožitja. V zadnjih letih se je dobiček našega podjetja desetkratno povečal.«
Letizia Magri
1 Ch. Lubich, Beseda življenja za junij 1978; 2 https://www.gibanjefokolarov.si/clanki-o-obcestveni-ekonomiji/.
