V San Paolu v Braziliji je potekal prvi seminar socialnih organizacij, nastalih iz karizme edinosti. Spletena je bila mreža več kot 40 socialnih del Gibanja iz Latinske Amerike in Karibov. V tem prispevku bomo spoznali izzive te celine.
“Bivanjske periferije”, ti dve besedi sta najbolj pogosto odmevali v dnevih seminarja, na katerem so se od 21. do 24. oktobra zbrali predstavniki več kot 40 socialnih organizacij, rojenih iz karizme edinosti. Prišli so iz Brazilije in drugih 12 držav Latinske Amerike.
Iz izmenjav izkušenj se je pokazalo, da je srečanje s periferijami, kakor nenehno spodbuja papež Frančišek, že leta aktivno v krajih, kjer trgovina z mamili seje smrt, posebej med mladimi; kjer zelo majhni otroci živijo na ulici; kjer kmetje zaradi pomanjkanja pomoči bežijo v mesta in večajo barakarska naselja. Lahko bi nadaljevali. Ganljive so zgodbe tistih, ki delujejo v najrazličnejših organizacijah za rešitev socialnih problemov. Velikokrat so polni težav zaradi pomanjkanja materialnih možnosti in pomanjkanja prostovoljcev.
Zato so začutili potrebo, povezati se v mrežo, s katero bi lahko izmenjavali izkušnje pri reševanju problemov in možnosti za uspešno reševanje le-teh. Socialne organizacije špansko govorečih držav so odprle spletno stran www.sumafraternidad.org, s katero naj bi se širila mreža. Tudi drugi izrazi Gibanja, ki so nastali na ekonomskem, političnem, vzgojnem, pravosodnem, družinskem in mladinskem področju so zajeti v mrežo. “Sumafraternidad.org je veliko več kot preprosta platforma crowdfunding (množično financiranje),” so povedali ustvarjalci digitalne pomoči, “naš namen je ustvarjati na tak način povezanost, ki nas spreminja.” Cilj je večji vpliv pri spreminjanju družbe na dobro.
Seminar “Bratstvo v akciji: temelj za socialno povezanost v 21. stoletju” je pregledal družbeno-politično panoramo celine, v kateri še danes manjka družbena povezanost, zaradi česar prihaja do izključevanja in globoke neenakosti, kakor je trdil argentinski politolog Juan Esteban Belderrain. Uragvajka Susana Nuin iz komisije za komunikacije v Celam je poglobila vidike družbenega nauka Cerkve, povezane z latinsko-ameriško problematiko.
Odkrivali so možnosti za spremembe, ki so zajete v karizmi edinosti, katerega korenina je misel Chiare Lubich, in osvetlili “postajati eno”. Ta izraz je brazilska sociologinja Vera Araujo označila za nujno evangeljsko metodo za ustvarjanje odnosov; obzorje bratstva, ki zahteva odstranitev neenakosti; križani in zapuščeni Jezus, “ki se je poistil z vsemi križanimi na svetu” in “odpira vedno nove prostore za vstajenje.” “Prav ta krik,” je povedal pater Vilson Groh, ki že dolgo dela na reševanju mladih z obrobij, “daje, da vstopimo v zapuščenost izključenih, nas usposablja za občestvo z njimi in ne dovoljuje, da bi se navadili na socialne krivice.”
Pravi zbor glasov je kazal na težka vprašanja: “Se nam morda zdi normalno, da na tej celini še vedno obstajajo močna družbena neravnovesja? Nismo morda utišali svoje vesti, ker si kdo že prizadeva v prvi osebi za reševanje teh dram?”
To je bila močna spodbuda, da se skupaj znova zavemo in sprejmemo to odgovornost.
Vir: www.focolare.org
