Od 3. do 8. novembra letos je Maria Voce obiskala Nizozemsko in ob tej priložnosti objavljamo zadnji del nagovora Chiare 28. marca 1982 skupnosti Gibanja v Amsterdamu. Spregovori o edinosti, o tem, kje najti Jezusa.

 

»Kaj je edinost? Ah, to je nekaj čudovitega! Kajti edinost, tista, na katero misli Jezus, ko pravi „ljubite se”, pripravljeni umreti, pripravljeni tudi umreti drug za drugega, tista edinost, na katero misli, ko pravi:”Kjer sta dva ali jih je več, tam sem jaz”, ni mešanica ljudi, ni skupina ljudi. Tam je Jezus in v tem je stvar. Edinost resnično kaže, prinaša Jezusa. Spominjam se, našla sem pisemca iz časov, ko smo začele tako živeti in izkušati nekakšno Kristusovo navzočnost med nami. Kakšna osuplost! Ker tega prej nismo izkusile. Naše krščanstvo je bilo pred tem zelo individualno obarvano. Poglejte, kaj je tam na primer zapisano:
“Oh, edinost, edinost, kakšna božanska lepota! Kdo bi si drznil govoriti o njej? Neizrekljiva je! Čutimo jo, vidimo, ob njej uživamo, a je neizrekljiva. Vsi v njej uživajo, vsi trpijo, ko je ni. Edinost je mir, veselje, gorečnost, ljubezen, ozračje junaštva, največje velikodušnosti. Je Jezus med nami!”
Kako to razložiti? Poglejte, vstali Jezus je povedal nekaj čudovitega: “Z vami bom do konca časov” (Mt 28,20). Rekel je, da bo z nami vse dni. Kje pa je? Brez dvoma v Cerkvi, kajti Cerkev je Kristusovo telo. Posebej je s tistimi, ki oznanjajo evangelij, kajti Jezus jim je to rekel. Vemo, da je Jezus na primer v evharistiji, je tam, Jezus v svoji Cerkvi in tudi v svoji besedi, saj vendar Jezusove besede niso kakor naše, so Jezusova navzočnost. Ko se hranimo z njimi, se hranimo z Jezusom. Jezus je v naslednikih apostolov, z našimi škofi, je v njih, govori po njih. Jezus je v revežih, rekel je, da je v revežih, da se skriva v njih, v vseh trpečih. Vendar je Jezus povedal tudi tole: “Kjer sta dva ali jih je več zedinjenih”, v skupnosti, tudi tu je.
Zavedela sem se, da se danes sveta, ki ne verjame, ali tistega, ki drugače verjame, posebej dotakne ta Jezusova navzočnost. “Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen” (Jn 13,35). Tako obliko pričevanja Kristusa danes sprejemajo, kajti, kaj povzroča edinost? To je povedal Pavel VI. v rimski župniji: Edinost rojeva Kristusa med nami, edinost ga izrazi, ga pokaže, ga razkrije. Jezus ni nekaj izpred dvajset stoletij, on je zdaj v svoji Cerkvi in nam ponavlja svoje besede. Jezus je sodoben in lepota edinosti je, da ga pokaže. Saj je Jezus rekel: “Da bodo eno, da bo svet veroval”. Tako je. Gibanje si je vsa ta leta prizadevalo ostajati zvesto tej Jezusovi navzočnosti, navzočnosti Vstalega med nami. In mi smo prepričani, da se je Gibanje razširilo povsod prav zaradi te njegove navzočnosti. Prav on si je utrl pot, prav on je pričal krščanstvo.
Kaj moramo torej storiti, do kakšnega sklepa priti na današnjem srečanju? Te dneve sem imela stike s številnimi Nizozemci in občudovala sem pri njih nekaj, česar ne najdem v drugih državah: da je v vsakem srcu teh Nizozemcev ljubezen do Nizozemske in velika ljubezen do lokalne Cerkve. Kaj naj torej storimo? Ta ljubezen mora postati konkretna. Poskušajmo vzpostavljati navzočnost vstalega Jezusa v naših družinah, v župnijah, povsod, s to medsebojno ljubeznijo, ki je bila skrivnost prvih kristjanov. In če je tu Vstali, kakšna bo posledica? Nova pomlad in vse novo. To je moje voščilo.
Kakšni bodo sadovi te Jezusove navzočnosti? Taki, kakršne smo ugotavljali mi, ko smo začeli z Gibanjem: veliko veselje, mir, sadovi Svetega Duha. To je moje voščilo: da odidemo, a da v naših srcih ostaja ta želja, storiti vse, da bi bil Vstali med nami.«