Vse mine, tudi življenje. Samo evangelij bo vedno ostal, saj ga čas ne more načeti. Chiara Lubich je objavila odlomek, v katerem izroča evangelij tistim, ki ji bodo sledili na poti edinosti: vabilo, da živimo evangeljsko besedo v našem vsakdanu.

V duši se vedno znova vrača misel: »Tistim, ki hodijo za teboj, pusti samo evangelij. Če boš storila tako, bo Ideal ostal. Seveda so bili v času, v katerem živiš ti in ostali, koristni pojmi, misli, gesla, ki so evangelij približali sodobnemu času, vendar bodo te misli, ti izreki, te nekakšne “besede življenja” prešli.

Ko bo edinost med kristjani skorajda uresničena, ekumenizem ne bo več oddaljen cilj; ko bo dosežena določena edinost sveta, ne bo več govora o človeku-svetu1 kot idealu, za katerega se je treba truditi; ko bo pretežno ateistični svet prežet z Božjo stvarnostjo, ateizem ne bo več prišel tako v ospredje.

Ko bo dosežen cilj, bo tudi sama duhovnost edinosti, ki je danes zdravilo časa, postavljena ob vse druge duhovnosti, ki so jih porodile različne karizme, ki jih je Bog skozi stoletja podarjal Cerkvi.

Vedno pa ostaja in bo ostal evangelij, ki ga čas ne obrabi: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle« (Mt 24,35).

Tu gre za vse Jezusove besede.

Čutim, da se moramo seveda z vsemi močmi prilagajati času, v katerem živimo, tako da poslušamo posebne navdihe, ki nam jih Bog daje, da bi v sebi in v tistih, ki so nam zaupani, nosili in gojili Božje kraljestvo. Vendar moramo vse to delati z zavestjo o minljivosti življenja, vedoč, da obstaja večno življenje, ki ga je oznanil Jezus s svojim evangelijem.

V svojem srcu moramo imeti za postranske vse misli, načine, ki so koristni, a ne popolnoma evangeljski, in nenehno obnavljati svojo vero v evangelij, ki ne mine.

Chiara Lubich

(Chiara Lubich, v: La Parola di Dio, Città Nuova 2011, str. 112-113)

1Izraz – skovala ga je Chiara Lubich v svojih pogovorih z mladimi – označuje zahtevo, da je treba razširiti srce in duha po meri, ki jo je dal zapuščeni Jezus, tako da postanemo ljudje, ki so sposobni učinkovito prispevati k edinosti sveta (prim. Ch. Lubich, Pogovori z gen/2 – leta 1970–1974, Ljubljana 1994, str. 23).