Marino (Palaghiaccio), 10. maj 1997
Drugi del Chiarinih odgovorov na superkongresu gen 3, v katerem spregovori o tem, kako razumeti, kakšna je naša pot v življenju, kaj storiti, da bi prinesli srečo vsem, kakšno je zmagovalno orodje za življenje in kako priti do edinosti.
Makeleta: Živijo, Chiara. Sem Makeleta iz Nove Kaledonije.
6. Včasih mladi razmišljamo, kaj bomo delali v življenju. Kako naj razumemo, kakšna naj bi bila naša pot?
Chiara: Kako razumeti, katera je vaša pot … Prav je, da si zastavljate to vprašanje v letih, ko odraščate.
Svetovala bi vam, da se spomnite na stavek, ki je v Svetem pismu, v katerem Jezus pravi: “Tistemu, ki me ljubi, se bom razodel”, to pomeni: mu bom jasno govoril, povedal mu bom, kaj mora storiti ‒tistemu, ki me ljubi. Torej je pomembno, da začnemo ljubiti. Prav v ljubezni razumemo. Če ne ljubimo, ničesar ne razumemo.
Dala vam bom svoj majhen primer. Vi pripovedujete veliko doživetij, torej vam bom tudi jaz povedala svoje doživetje.
Imela sem približno vaša leta, morda eno ali dve leti več. Nisem vedela za svojo bodočo pot in živela sem doma, pri mami. Mama ni želela, da opravljam hišna opravila, ker je hotela, da se učim. Bilo je zelo mrzlo! Spominjam se svojih dveh mlajših sestric. Treba je bilo iti po mleko skoraj kilometer daleč v mrazu in mama je prosila moji sestrici, vendar sta bili premajhni. Nista mogli na tako hud mraz. Jaz, ki sem se že naučila nekaj ljubezni, sem rekla: ” Grem jaz, mama.” Torej je to bilo dejanje ljubezni: “Grem jaz, mama.” Odšla sem in po poti, na pol poti, sem zaznala v sebi nekoga, ki mi pravi – a ne z ušesi, slišala sem to z dušo, nisem tega slišala s temi ušesi –, nekoga, ki mi pravi: “Daj se vsa meni, daj se vsa meni, pojdi z menoj, daj se vsa meni!”
Ustavila sem se, ker sem imela tako močno občutje, in od tistega trenutka sem se darovala vsa Bogu; zato je nastalo gibanje in ste se rodili tudi vi.
Paola: Živijo, Chiara. Sem Paola in prihajam iz kantona Ticino.
8. Pogosto slišimo govoriti, da so nekoč ljudje živeli preprosteje, a so bili srečnejši. Danes pa vidimo kljub napredku, blagostanju, razvoju tehnologije in sredstev obveščanja, da so mnogi ljudje osamljeni in žalostni, vse do tega, da si kdo tudi vzame življenje.
Chiara, zakaj je tako? Kaj naj storimo, da bi prinesli srečo vsem?
Chiara: Smo v situaciji, ko je tehnologija zelo napredovala, blagostanje je večje, večji je razvoj, prišlo je do odkritij, tudi do odkritij zelo razvitih sredstev obveščanja, ki lahko naredijo veliko dobrega, veliko dobrega, a ne delajo vedno tako. Hkrati pa ni enako napredoval duhovni razvoj. Zato smo v tej neuravnoteženosti, zaradi katere, kakor praviš, so mnogi ljudje sredi vsega tega bogastva, ki ga prinašajo tehnologija, sredstva obveščanja …, manj srečni kot nekoč.
Sprašuješ: “Kaj naj storimo, da bi prinesli srečo?”
Imam le eno besedo, eno besedo, ki pa je vredna kot ves svet: treba je nositi ljubezen. Prav ljubezen je tista, ki velja. A vi to nenehno pripovedujete tukaj, v tem sporočilu; spremljala sem vas prek televizije, kot veste. Naredite iz te besede neke vrste fiksno idejo v svoji duši in nosite jo vsem: ljubezen. Tista ljubezen, o kateri sem vam že prej govorila; da je treba ljubiti vse, ljubiti vedno in ljubiti prvi. A ljubiti moramo tudi tako, kot je rekel Jezus: gledati Njega v vsakem človeku, v vsakem človeku, kajti povedal je, da bo pri poslednji sodbi rekel: “Kajti lačen sem bil in si mi dal jesti; žejen sem bil in si mi dal piti; (…) nag sem bil in si me oblekel.” Vprašali ga bomo: “Gospod, kdaj sem te oblekel? Kdaj sem te nasitil? Kdaj sem ti dal piti?”
Odgovoril bo: “Vsakič ko ste to storili enemu od teh mojih bratov, ste meni storili.”
Zato vam bo Jezus za vse te lepe dejavnosti, ki ste jih tukaj že pokazali in ste o njih že govorili ter jih opisali, rekel: “Meni ste storili.”
Prepričani ste, da ste to storili dečku iz Ugande, dečku iz Nigerije, dečku iz Azije, Jezus pa bo rekel: “Meni ste to storili, jaz štejem, da je to storjeno meni.”
Torej moramo za vsakim bližnjim, ki ga ljubimo, gledati Jezusov lik in ozavestiti: “Rekel bo: Meni si storil, meni si storil,” in sprejel nas bo v raj.
Torej moramo ljubiti vse, ljubiti prvi in videti Jezusa. In nato moramo ljubiti tudi sovražnike. Ta ljubezen je močna, ker naša ljubezen prihaja iz neba, to je deležnost pri ljubezni samega Boga, torej je to močna ljubezen in moramo jo nositi v svet, da bi tako vanj prinašali edinost in mir.
Massimo: Živijo, Chiara, sem Massimo in sem Italijan.
10. Zdi se mi, da imaš v svojem življenju “v rokah adut”, s katerim igraš v najtežjih trenutkih, in da z njim zmaguješ.
Ali bi mi lahko razkrila svojo skrivnost?
Chiara: Da. Praviš, da imam v rokah adut, zaradi katerega sem nekdo, ki vedno zmaguje.
Stvar je v tem: ko sem si prizadevala razumeti lepe, nadnaravne stvari, sem ugotovila nekaj: Jezus je vse svoje življenje gledal na posebno uro, zaskrbljen je bil zaradi nje, na koncu svojega življenja je vedno računal na tisto posebno uro: to je bila ura bolečine. In on jo je imel vedno pred seboj, vedno pred seboj. Do te mere, da sem rekla: “Torej je bolečina pomembna, če je imel vedno pred seboj to uro kot uro svojega življenja.”
In razumela sem: Da, on je bolečino izkoristil celo za to, da bi nas vse odkupil, da bi nas zedinil z Očetom in da bi nas zedinil med seboj, torej je bolečina zelo pomembna.
Tako sem rekla: “Imam eno samo življenje, bolje je, da ga dobro porabim. Naredila bom kot Jezus: vedno bom imela pred očmi težko uro, uro trpljenja, uro bolečine, uro napora, kar je morda v majhni meri prisotno vsak dan, ali pa je na koncu življenja …: storila bom tako. Kajti če ljubim bolečino ‒ veselje je lahko ljubiti; veselje daje, da hodim naprej polna poleta, a zavirajo me bolečine, preizkušnje, te me ustavljajo. Če pa jih ljubim, postanejo zame odskočna deska in tako grem naprej. Zato imaš prav, ko misliš, da imam v rokah adut, za katerega je dobro, da ga izkoristim.
Pao: Živijo, Chiara. Sem Pao, prihajam s Filipinov. Moje vprašanje je tole:
14. Danes nas je tukaj več kot 8000 in vsi hočemo živeti za gradnjo zedinjenega sveta. Razen tega nas na tisoče otrok spremlja prek satelita.
Ali nam želiš predati kaj posebnega?
Kateri je naslednji korak, ki ga lahko takoj naredimo, da bi bil svet leta 2000 svet edinosti?
Chiara: To je zadnje vprašanje. Pravi: “Kakšen korak naj naredimo? Kaj nam svetuješ v tem trenutku, da storimo med seboj in tudi z otroki, ki nas spremljajo?”
Kar sem vam povedala do sedaj, ste razumeli: ljubezen je tista, ki velja. In predvsem velja medsebojna ljubezen, tista, ki nas je je naučil Jezus: “Ljubite se med seboj – kakor pravi vaša pesem –, ljubite se med seboj.”
Zakaj? Ker moramo priti do take mere medsebojne ljubezni, da umremo drug za drugega. Seveda nam ni vedno treba umreti, to je jasno, a včasih je tudi mogoče (če bi prišlo do preganjanja npr.). Lahko pa delno umiramo: malo, na primer, tako da podelimo bolečino drugega, da podelimo veselje drugega, da podelimo skrbi drugega, težave drugega; vedno je kakšen način, da delno umremo, da bi bili z drugimi in bi izšli iz naše sebičnosti, da bi torej ubili “starega človeka” v sebi.
Danes bi želela zaključiti tudi to čudovito prireditev, tako da sklenete med seboj zavezo, pakt medsebojne edinosti, pakt medsebojne ljubezni med vami, da bi tako bili zares močni in bi odšli iz te dvorane potrjeni s Kristusovo navzočnostjo med vami. Če boste tako storili, če boste to naredili v svojem srcu, bo on med nami vse od sedaj in odnesli ga boste v vaše države, kamor koli boste odšli.
Maria Stella: Hvala, Chiara. Najprej bi ti radi rekli, da smo za to, da živimo tisto, kar si nam rekla. Pripravljeni smo skleniti to zavezo edinosti s teboj in z vsemi. Ste za to?
Vsi: Da!
