Ljubiti prvi, ljubiti nesebično, ljubiti vedno, takoj in z veseljem. To je priložnost, da bi utelešali umetnost ljubezni v našem življenju. Iz tega se – po nekakšni privlačnosti – začne bratsko občestvo. To je novo življenje, svet, ki se spreminja.
Fizioterapevt
Zaradi koronavirusa je v fizioterapevtskem centru potreb manj. Več ur na dan nismo imeli dela. Prejel sem dovoljenje, da pomagam na oddelku za obolele s covidom. Tudi drugi sodelavci so sledili mojemu zgledu. Nekega dne je eden od njih zaupal, da njegovo služenje nikoli ni bilo tako človeško in ga ni tako pritegnilo: »Šele zdaj se zavedam, kaj pomeni dejanje solidarnosti, ko nekoga pobožam, čeprav imam rokavice. Zdi se mi, da sem odkril bolj človeški vidik svojega dela. Rad bi, da bi moji otroci tu delali, ker je to prava šola življenja.«
(J. H. – Češka)
Naša bližina
Ko papež Frančišek govori o “bližini”, se zdi, da izniči vsa pravila, ki smo si jih ustvarili o določenem življenjskem slogu. Po njegovem je pomemben drugi človek in to, kako ga znamo sprejemati. Nekoč sem o tem govoril v pisarni. Nasprotovala mi je sodelavka, ki je menila, da prav taka drža brez pravil cerkev uničuje. Presenečen sem jo poslušal, pogum mi je vzela njena gotovost v obsodbi papeža, čeprav je zelo bistra žena in je po svoje praktična katoličanka. Od tedaj sem se ogibal te teme. Vsakič, ko me je »napadala« zaradi kakega članka o papežu, sem zamenjal temo pogovora. Prejšnji dan me je po telefonu obvestila, da ne more priti v službo zaradi problemov s hčerjo, ki ima anoreksijo. Takoj ko sem lahko, sem odšel k njima. Dekle je bilo v življenjski nevarnosti. Moja žena je psihologinja in z različnimi izgovori smo se obiskovali. Hči je zdaj bolje, pogosto prihaja k nam domov.
Sodelavka mi je napisala sporočilo: »Zdaj razumem, kaj hoče reči papež z besedo bližina.«
(F. C. – Francija)
Grem jaz
Učitelj v osnovni šoli nam je govoril o posebnem vojaku. Vsakič, ko je bilo treba kaj narediti, čeprav je bilo to neprijetno, je svojim nadrejenim rekel: »Grem jaz!«. Tako so ga začeli imenovati »Grem jaz«, nekoč pa se ni vrnil. Njegova smrt je v meni, bil sem otrok, pokazala, kaj pomeni živeti nesebično. Tudi sam sem hotel postati kot on. V letih, dokler nisem naletel na Tistega, ki je dal življenje za nas in smisel mojemu življenju, je bil zame vzor nekoga, ki daje življenje za druge. (Giuseppe – Italija)
(iz: Il Vangelo del Giorno, Città Nuova, leto VII, št.4, julij-avgust 2021)