Chiara Lubich govori o sedanjem trenutku: ko dobro živimo vsak trenutek, lahko pridobimo zelo dobre navade, raste ljubezen, medsebojna ljubezen in zedinjenje z Bogom. Duša je ves dan polna vedrine, miru in veselja.
[…] Vsi živimo sedanji trenutek, tako da spreminjamo geslo. […] Opažamo pa, da je eden od sadov tega načina življenja, če smo mu zvesti in je dovolj močno, ta, da se navzamemo odličnih navad, ki jih prej nismo imeli.
Tu je nekaj primerov: zelo pogosto na primer darujemo Jezusu dejanja, ki jih izvršujemo, ko mu rečemo: »Zate,« kar ves dan spremeni v nepretrgano molitev; ko namreč živimo sedanji trenutek, prejmemo dejansko milost, ki nas spomni, naj pred vsakim dejanjem rečemo »Zate«. Druga stvar: ko tako živimo, smo pred skušnjavami pripravljeni na obrambo hitreje kot sicer.
[…] Na pravo mesto postavimo dejanja, ki jih moramo izvrševati, ne da bi jih želeli opraviti prej, ker so prijetna, in ne da bi jih hoteli preložiti na kasneje, ker so mučna; pogosto se namreč zgodi prav tako.
Torej: spontano privrejo iz srca besede, s katerimi brate opogumljamo, izražamo spoštovanje do njih, jih hvalimo. To so bratje, s katerimi živimo, se na kakršen koli način srečujemo z njimi po telefonu, jim pišemo, pripravljamo zanje govore, pouke in tako naprej. Vedno pogosteje odkrivamo v njih Jezusa in ker naša ljubezen raste, saj postaja bolj izbrana, se poglablja tudi naše zedinjenje z Bogom.
Še nekaj drugega: ne pozabimo pozdraviti in počastiti Jezusa, ki živi v tabernaklju, vsakič, ko gremo mimo njega, ali nas spomni nanj razpelo ali njegova podoba.
[…] Še: opazimo, da z večjo lahkoto ohranjamo ves dan medsebojno ljubezen, ki je za kristjane, kar smo, zelo pomembna. Sveto pismo namreč pravi, da nas njeno uresničevanje – uresničevanje nove zapovedi – naredi popolne: »Če sem med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna« (prim. 1 Jn 4,12).
Prej, s tem se moramo strinjati, je medsebojna ljubezen kljub obilni dobri volji nihala, zopet smo jo vzpostavljali, a je prihajalo do prekinitev.
Še: ker smo popolnejši v majhnih stvareh, znamo bolje izpolnjevati tudi velike, in duša je ves dan preplavljena z vedrino, mirom in veseljem.
To je nekaj navad, ki smo se jih navzeli, in ki oživljajo razne kreposti v naši duši. In prav lepa zbirka kreposti […].
Če moremo vse to in še več ugotoviti v nas, ko vztrajno živimo sedanji trenutek, moramo sklepati, da smo na dobri poti. […]
Chiara Lubich
(med telefonsko konferenco, Castel Gandolfo, 23. oktobra 2003)
Iz: Chiara Lubich, Conversazioni in collegamento telefonico, Città Nuova Ed., 2019, str. 661.
