Gibanja pobude “Skupaj za Evropo” prihajajo s konkretnimi predlogi na ekonomski ravni: ugovor na reklame, namenjene otrokom, in na igre na srečo, Tobin Tax za finance, primerne zakone za socialno in civilno ekonomijo.
Na srečanju “Skupaj za Evropo” niso mogli zaobiti ekonomije.
Hendrik Opdebeeck, profesor filozofije in ekonomije na univerzi v Hamburgu in član Etičnega centra, je v uvodu prikazal sedem točk pojma odgovornosti in povezal med seboj svobodo, drugega, srečanje z drugimi, odgovornost globalnih ustanov, pravičnost, meje tržne ekonomije in globalizacijo. Nedavne volitve v Franciji in Grčiji zastavljajo, kljub različnim socialnim težnjam, po njegovem tole vprašanje: deliti pripadajoči delež glede na zasluge s pogledom liberalizma ali dati vsakemu del glede na njegovo potrebo po socialistični logiki? V sedanji evropski družbi je tveganje, da bodo ekonomski, družbeni, pravosodni in finančni pogledi postali oblike struktur, ki bodo organizirane sebično in neodgovorno tako na nacionalni kot mednarodni in globalni ravni. S tega zornega kota mora Evropa v polni krizi gledati na drugega in ne pozabiti na pomemben vzorec prihodnosti: odgovornost.
Luigino Bruni, predavatelj ekonomije na univerzi Bicocca v Milanu in na univerzitetnem inštitutu Sophia v Loppianu, je zelo jasnovidno in kritično prikazal sedanjo krizo, a podal tudi predlog za omilitev le-te: občestveno gospodarstvo. V zgodovinskem pregledu je prikazal, da je ekonomija od svojega začetka prejemala moč in spodbudo tudi iz karizem, iz meniških skupnosti, ki so znale ustvarjati žive delavnice, iz katerih so se izrisale prve kategorije in inštitucije tržne ekonomije. »Ne moremo zanikati, da je tudi krščanski humanizem,« je povedal v nadaljevanju, »s svojo ljubeznijo in z milostjo imel odločilno vlogo.« Toda bolj kot obsodba ekonomije, je na zatožni klopi denarno poslovanje, ki postaja vedno bolj spekulativno. Za Brunija je nujno, da »kaj naredimo« in povabimo v javno delovanje karizme, ki so v medsebojnosti in v zastonjskosti prizadevajo za skupno dobro. Kako? Tako da finance in ekonomijo pripeljemo na trge, kajti »preveliko tveganje je, če ju prepuščamo samo specialistom.« Znova je treba začeti pri revežih in osvežiti idejo o novem socialnem paktu, zaupati, da so lahko pomembne spremembe tudi sad preroške manjšine, kakor se je že dogajalo. Mladi: ti lahko začnejo z novo ekonomijo in z novimi financami.
Od predlogov je prešel na definicijo natančnih korakov, ki jih lahko naredimo na evropski ravni: moratorij na reklame, namenjene otrokom, ki jih je treba vzeti iz rok iskalcem dobička, moratorij na igre na srečo, Tobin Tax ali kaj podobnega, da bi tudi v financah, kjer je visoko spekulativno tveganje, plačali pravično ceno, končno utrditev, čeprav s primernimi zakonskimi pripomočki, socialno in civilno ekonomijo v Evropi.
V navzočnosti namestnika predsednika Evropskega parlamenta, Madžara Lasla Surjana, odgovornega za dialog s Cerkvami, so prikazali dobro ekonomsko prakso: tri podjetja, od teh eno belgijsko in dve hrvaški, ki so pripovedovala, kako prenesti načela daru v komercialno izmenjavo, v kateri so “investitorji”, družabniki in delavci, čeprav vsak s svojo vlogo, enakovredni. Jan De Volder iz belgijskega oddelka Skupnosti svetega Egidija je pripovedoval o “uporu zastonjskosti”, Claude Matz iz Akcije za zedinjen svet (AMU) iz Luksemburga je prikazal skozi leta razne razvojne akcije.
Steve Vanackere, namestnik federalnega premiera in minister za ekonomije iz Belgije, je sklenil zasedanje in opozoril na nekatere vidike predlogov z namenom vzpostaviti še močnejši dialog s sedanjim ekonomskim sistemov. Politiko je izzval, naj ne daje »samo odgovorov, ampak prave odgovore«. V pozdravu profesorju Bruniju je njegovo predavanje o pomenu preroških manjšin podkrepil z besedami: »Ta dvorana je taka!«
