»Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.«
(Mt 5,8) pps najmlajši čb b video otroci

Jezusovo oznanjevanje se začenja z govorom na gori. Jezus sedi na nekem griču ob Tiberijskem jezeru blizu Kafarnauma, kakor so imeli navado učitelji, in množici oznani človeka blagrov. V Stari zavezi je večkrat zazvenela beseda “blagor”, to je hvala tistega, ki na najrazličnejše načine izpolnjuje Gospodovo besedo.
V Jezusovih blagrih deloma odmevajo tisti blagri, ki so jih učenci že poznali; toda prvič so slišali, da so čisti v srcu ne le vredni, da se povzpno na Gospodovo goro (prim. Ps 24,4), kakor poje psalm, temveč da lahko celo gledajo Boga. Kakšna je torej tista tako vzvišena čistost, da si zasluži nekaj tako velikega? Jezus jim je to med svojim oznanjevanjem večkrat razložil. Skušajmo mu torej slediti, da bomo zajeli pri izviru pristne čistosti.

»Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.«
Jezus pravi, da obstaja predvsem eno vzvišeno sredstvo očiščevanja: »Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal« (Jn 15,3). Duha ne očistijo toliko verski obredi, ampak Njegova beseda. Jezusova beseda ni kakor človeške besede. V njej je navzoč Kristus, kakor je – na drugačen način – navzoč v evharistiji. Po besedi Kristus vstopa v nas, in če ji pustimo, da deluje, nas osvobaja greha in smo zato čisti v srcu.
Čistost je torej sad življenja po besedi, po vseh tistih Jezusovih besedah, ki nas osvobajajo tako imenovanih navezanosti, v katere neizogibno padamo, če naše srce ni v Bogu in njegovih naukih. Navezani smo lahko na stvari, na ljudi ali nase. Toda če je srce naravnano le na Boga, vse drugo odpade.
Da bi nam to uspelo, si lahko pomagamo tako, da čez dan večkrat ponavljamo Jezusu, Bogu vzklik iz psalma, ki pravi: »Ti, Gospod, si moja edina sreča!« (prim. Ps 16,2). Skušajmo to pogosto ponavljati, zlasti takrat, ko bi razne navezanosti rade pritegnile naše srce k določenim podobam, čustvom in strastem, ki bi lahko zatemnile gledanje dobrega in nam odvzele svobodo.
Nas morda vleče, da bi gledali reklamne napise, da bi gledali določene televizijske programe? Ne, recimo mu: »Ti, Gospod, si moja edina sreča!« in to bo prvi korak, ki nam bo pomagal, da izidemo iz sebe in ponovno izpovemo svojo ljubezen Bogu. In tako si bomo pridobili čistost.
Ali včasih opazimo, da se kakšna oseba ali kakšna dejavnost kot ovira postavi med nas in Boga in škoduje našemu odnosu z Njim? To je trenutek, da mu ponavljamo: »Ti, Gospod, si moja edina sreča!« To nam bo pomagalo očistiti naše namene in znova najti notranjo svobodo.

»Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.«
Živeta beseda nas osvobaja in očiščuje, ker je ljubezen. Ta ljubezen s svojim Božjim plamenom očiščuje naše namene in vso našo notranjost, kajti v Svetem pismu je “srce” najgloblji sedež razuma in volje.
Toda obstaja ljubezen, ki jo Jezus zapoveduje in ki nam dopušča, da živimo ta blagor. To je medsebojna ljubezen med tistimi, ki so pripravljeni dati življenje za druge, kakor je to storil Jezus. Ta ljubezen ustvarja tok, izmenjavo, ozračje, katerega poglavitna lastnost je prav presojnost, čistost, in to zaradi navzočnosti Boga, ki edini lahko ustvari v nas čisto srce (prim. Ps 50,12). Če živimo v medsebojni ljubezni, nas Božja beseda očiščuje in posvečuje.
Osamljeni posameznik ni zmožen, da bi se dolgo upiral zapeljivostim sveta, medtem ko v medsebojni ljubezni najde zdravo okolje, ki je zmožno varovati njegovo čistost in vse njegovo pristno krščansko življenje.

»Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.«
In sad te vedno na novo pridobljene čistosti je, da lahko “gledamo” Boga, to je, razumemo njegovo delovanje v našem življenju in zgodovini, slišimo njegov glas v srcu, zaznavamo njegovo navzočnost tam, kjer je: v ubogih, v evharistiji, v svoji besedi, v bratovski skupnosti, v Cerkvi.
To je predokus Božje navzočnosti, ki se začenja že v tem življenju, »saj v veri hodimo, ne v gledanju« (2 Kor 5,7), vse dokler ga ne bomo gledali »iz obličja v obličje« (1 Kor 13,12) vso večnost.
Chiara Lubich