Neobičajna pustolovščina 300 mladih s Filipinov, saj so se odločili, da del poletnih počitnic preživijo v raziskovanju stvari, ki niso del njihovega običajnega življenje. To so storili z udeležbo na Youth Camp 2013.
Od 4. do 7. aprila so se najstniki s filipinskih otokov zbrali v Tagaytayu in čas preživljali drugače kot sicer.
Zapustili so udobje svojih domov, se odrekli tehnologiji in se spoprijeli z izzivom, živeti v stiku z naravo in sklepati nova prijateljstva z vrstniki iz vse države in se tako srečati z različnostjo. S temo “Drugi pred menoj je drugi jaz” so odkrivali, kako preživljati dan tako, da ga bo v celoti vodila ljubezen.
Med aktivnostjo “Obarvajmo mesto” so ti mladi udeleženci delali v raznih socialnih akcijah: obiski v sirotišnicah in v krajevnem zaporu, potovanje v osamljene vasi v okolici Tagaytaya, kjer so posadili več sto novih dreves. Vse to so bile priložnosti, da so konkretno živeli temo šotorjenja, posebej evangeljski stavek: »Kar koli ste storili kateremu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni« (Mt. 25,40).
To so bila pomembna doživetja za najstnike, kakor je povedal eden izmed njih potem, ko je pomagal v bolnišnici nekaterim ljudem s poškodbo glave: »Razumel sem, kako je prepogosto samo po sebi umevno imeti stvari, ki so pravzaprav privilegij in dar, ki sem ga prejel.« Drugi, ki je nekaj ur preživel s sirotami: »V kratkem času, ki sem ga preživel z njimi, sem razumel, da sem postal nekako oče otroku, ki je brez staršev.«
Tisti pa, ki so obiskali zapornike v zaporu v Tagaytay Cityu, so bili prevzeti nad njihovimi pričevanji, kako si prizadevajo na novo postaviti na noge svoja življenja. Zaporniki so opozorili najstnike, naj ne delajo napak, zaradi katerih bi končali v zaporu in uničili svoje življenje in življenje drugih ljudi.
Otroci so se udeležili tudi delavnic umetnosti, gledališča, plesa, glasbe, novinarstva in športa. Podelili so življenjske izkušnje, spregovorila jim je družina Lita Bulana: z velikimi težavami, kakršne je prinesla bolezen žene, so se spoprijeli z večjo ljubeznijo in vztrajnostjo. Hči, ki si je prizadevala živeti “umetnost ljubezni”, je tako ohranjala nedotaknjeno edinost med vsemi. Povedala je, da so življenjske preizkušnje kot ‘filter’ za močnejšo in globljo povezanost v družini.
Med šotorjenjem so imeli tudi “Amazing Race” (Izredna tekma): na tej tekmi so preizkušali edinost in zmožnost skupnega dela med 15 skupinami. Med 15 etapami je bila najbolj močen spust v blato – nauk o zaupanju in pogumu v življenju – in tek čez ovire, pravi pravcati preizkus vztrajnosti!
Zadnji dan je bil posvečen molitvi, premišljevanju in zakramentu sprave. Ta čas je bil namenjen pregledu in ponotranjenju vsega, kar so se naučili v štirih pustolovskih in pomenljivih dnevih. Kakor na vsakem šotorjenju, ta je peti po vrsti, se je bilo težko posloviti, a močnejša je bila zavest izziva, da »je treba ljubiti svojega bližnjega in obarvati temne kotičke naših mest«. Strani facebooka udeležencev so se v nekaj dnevih napolnile s slikami in pripovedmi, da je to bilo “nepozabno poletje” njihovega življenja. Teh 300 Filipincev je pripravljenih živeto izkušnjo prenesti v svoje vsakdanje okolje!
Vir: www.focolare.org
