Minilo je kar nekaj dni od hudega tajfuna, ki je 8. novembra pridivjal nad Filipine. Tukaj je zbranih nekaj odmevov in konkretnih prizadevanj lokalnih skupnosti s Filipinov, ki jih tajfun ni toliko prizadel.
Manila, Filipini: “Še vedno smo v šoku. Takega tajfuna nismo nikoli videli. Ni elektrike, komunikacije so prekinjene, ceste polne ruševin.” Tako se je javil Romero Vital iz uredništva filipinske revije New City – Filippine.
Preštevajo žrtve, preseljene in ranjene, ki jih je nevihta Hayian pustila za sabo na veliko koncih Filipinov.
“V Manili smo imeli močan veter, ki je odpihnil strehe s hiš. Veliko ljudi ima uničene domove, a to ni nič v primerjavi s tem, kar se je zgodilo v Tacloban Cityu in Cebu Cityu. Radi bi naredili nekaj konkretnega zanje.” To je napisala Tita, referentka projekta Bukas Palad iz AFN Onlus, ki deluje v mestnih četrteh Tramo in Tambo v prestolnici. Projekt je nastal leta 1987 na pobudo skupine zdravnikov, zobozdravnikov in medicinskih sester iz Gibanja. Pomagali so jim tamkajšnji ljudje. Danes poteka v njem 12 različnih razvojnih programov za otroke (osnovna šola, prehrana, zdravljenje, rekreacija). Poleg tega pomagajo družinam s psihološkim spremstvom, mikrokreditom za urejanje stanovanj ter socialnim centrom z ambulantami in različnimi laboratoriji.
“V mestih Sigma in Aklan bomo delili hrano, obleko in drugo najnujnejše,” je napisala Ding, fokolarina iz Cebuja. “Zdi se nam pomembno, da čim prej začnemo popravljati hiše, ki so bile popolnoma porušene v teh dveh mestih.” Ta akcija bo izpeljana s sodelovanjem Novih družin in AMU (Akcija za zedinjen svet).
“Podpornike posvojitev otrok na daljavo obveščamo, da tajfun na srečo ni prizadel predela Metro Manila in Luzona. Naše lokalne skupnosti pomagajo žrtvam z več iniciativami, ki so konkretno znamenje ljubezni in solidarnosti med vsemi,” je povedala Tita.
“Komaj smo si delno opomogli po potresu, ko je prišel ta strašni tajfun!” je napisala Gina, ki skrbi za solidarnostni projekt v Mabolu, Cebu. “Manjka vse, vse!!”
“Za nekatere ljudi še nimamo novic,” je sporočila Alessandra, tudi fokolarina v Cebuju, “a še naprej iščemo. Ni lahko, ker ni komunikacij, prevoznih sredstev in varnosti. Ljudje so obupani in številni so izropali trgovine s hrano in najnujnejšim. Moja najmočnejša izkušnja je, da delim od blizu bolečino številnih ljudi, bolečo negotovost v čakanju na novice o njihovih nadražjih, ko so izgubili vse. Na takem ozadju prihaja še bolj do izraza ljubezen, ki nas povezuje, konkretna pomoč, ki jo lahko dajemo drug drugemu.”
Akcija: “Preživel sem tajfun!”
Mladi za zedinjen svet s Filipinov in drugod po svetu so se po tajfunu aktivirali. Prišlo je sporočilo Eleanor in Antona Villegasa iz Dumaguete City na otoku Negros:
“Hvala za vse, kar delate, da bi nam pomagali!
Dobro smo, tajfun nas ni prizadel. Zato smo skupaj z Mladimi za zedinjen svet iz Dumaguete začeli z raznimi iniciativami, da bi pomagali prizadetim.
Skovali smo geslo ‘Preživel sem tajfun! Hočem se odpovedati, da bi dal!’
Neki večer smo zbirali denar za žrtve, nabirka je bila uspešna. Povezali smo se z Mladimi za zedinjen svet iz Cebuja, pripravljali smo pakete za ljudi; prav tako mladi iz Manile.
Vemo, da v teh dneh potekajo različne pobude. Tako so mladi iz drugih držav pripravili video posnetek z vabilom, da se gledalci odpovedo nečemu, kar bi lahko vrnili Filipinom.”
Vir: http://giovaniperunmondounito.blogspot.it
www.cittanuova.it
