Rio+20, konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je bila v Rio de Janeiru v Braziliji od 13. do 22. junija 2012, se tako imenuje zato, ker je potekala 20 let po »vrhu sveta« v Rio de Janeiru leta 1992. Takrat so govorili o tem, da je potrebna soudeleženost vseh delov družbe.
Prepričani so namreč bili, da trajnostnega razvoja ne more biti, če so v razvoj družbe vključeni samo voditelji, ne pa tudi civilna družba. Od civilne družbe so zahtevali aktivno udeleženost in konkreten prispevek za dosego ciljev konference.
Gibanje fokolarov je sodelovalo pod okriljem nevladne organizacije New Humanity s svetovalnim statutom v Ekonomskem in družbenem svetu OZN (ECOSOC); podprla sta ga brazilska založba Cidade Nova in gibanje Novo človeštvo s prispevki občestvenega gospodarstva, Političnega gibanja za edinost in EcoOne. Delegacijo je sestavljalo 28 strokovnjakov za razvoj, ekologijo, politiko, umetnost, komunikacijo, ekonomijo in šport iz več pokrajin Brazilije, Argentine in Nemčije.
Delegacija se je udeležila sestankov:
Moč poslovanja, ki je v službi družbe; ta konferenca je bila 16. junija s “Forumom o socialnem podjetništvu v novi ekonomiji” kot vzporednim dogodkom. Med drugim so predstavili občestveno gospodarstvo in izkušnjo brazilskega podjetnika Glaisona José Citadina.
Zasedanje narodov (dogodek je organizirala civilna družba vzporedno s konferenco Rio +20) 16. junija, s šolo, ki jo je pripravilo Politično gibanje za edinost (Scuola Civitas) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Predstavilo se je Politično gibanje za edinost in občestveno gospodarstvo.
Ekumensko bogoslužje, ki ga je pripravil Svet krščanskih Cerkva, da bi osvetlili zavzemanje krščanskih Cerkva pri varovanju okolja.
Na srečanju Človeško bitje, središče trajnostnega mesta 19. junija so pregledali več kot dvajsetletno izkušnjo nevladne organizacije AVSI v mestih držav v razvoju.
Od 20. do 22. junija so se v Riocentro Convention Centru zvrstili pogovori in srečanja, na katerih so se pogovarjali o prednostnih vprašanjih mednarodnega trajnostnega razvoja. Ti dogodki so potekali hkrati s plenarnimi zasedanji in uradnimi srečanji predsedniki držav in vlad.
Dotaknili so se številnih tem trajnostnega razvoja: revščina in okolje, vloga žena, alternativna energija, strategije za preprečevanje širjenja puščave, prehranska varnost, nezaposlenost, dostop do informacij, mednarodno znanstveno sodelovanje, avtohtono prebivalstvo.
Ob sklepu konference so predstavili več pogledov: nestrinjanje s sklepnim dokumentom The Future We Want zaradi premalo jasnih ciljev, a tudi optimizem, ker so pritegnili civilno družbo in podjetniške kroge. »Vprašanje trajnosti je največja priložnost, kako si predstavljati sodobno družbo kot celoto in ne toliko kot razdrobljen svet, ki je nenehno v spopadu in tekmovalni mrzlici,« je povedala Brazilka Adriana Rocha, umetnica in slikarka, predsednica nevladne organizacije Afago (São Paulo), članica delegacije. Andrés Porta, argentinski kemik, profesor in raziskovalec na univerzi v La Plati ter član EcoOne, pa je dejal: »Po mojem je premalo poslušanja in dialoga med stališči razvitih in nerazvitih držav, med idejami in vrednotami kapitalistične misli in avtohtonih prebivalcev ter drugih manjšin.« Podan je bil predlog za izboljšanje: še naprej sodelovati s šolami pri vzgoji mladih in s tem prispevati k dialogu tudi na širših mednarodnih srečanjih.
Vir: www.focolare.org
Gibanje fokolarov je sodelovalo pod okriljem nevladne organizacije New Humanity s svetovalnim statutom v Ekonomskem in družbenem svetu OZN (ECOSOC); podprla sta ga brazilska založba Cidade Nova in gibanje Novo človeštvo s prispevki občestvenega gospodarstva, Političnega gibanja za edinost in EcoOne. Delegacijo je sestavljalo 28 strokovnjakov za razvoj, ekologijo, politiko, umetnost, komunikacijo, ekonomijo in šport iz več pokrajin Brazilije, Argentine in Nemčije.
Delegacija se je udeležila sestankov:
Moč poslovanja, ki je v službi družbe; ta konferenca je bila 16. junija s “Forumom o socialnem podjetništvu v novi ekonomiji” kot vzporednim dogodkom. Med drugim so predstavili občestveno gospodarstvo in izkušnjo brazilskega podjetnika Glaisona José Citadina.
Zasedanje narodov (dogodek je organizirala civilna družba vzporedno s konferenco Rio +20) 16. junija, s šolo, ki jo je pripravilo Politično gibanje za edinost (Scuola Civitas) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Predstavilo se je Politično gibanje za edinost in občestveno gospodarstvo.
Ekumensko bogoslužje, ki ga je pripravil Svet krščanskih Cerkva, da bi osvetlili zavzemanje krščanskih Cerkva pri varovanju okolja.
Na srečanju Človeško bitje, središče trajnostnega mesta 19. junija so pregledali več kot dvajsetletno izkušnjo nevladne organizacije AVSI v mestih držav v razvoju.
Od 20. do 22. junija so se v Riocentro Convention Centru zvrstili pogovori in srečanja, na katerih so se pogovarjali o prednostnih vprašanjih mednarodnega trajnostnega razvoja. Ti dogodki so potekali hkrati s plenarnimi zasedanji in uradnimi srečanji predsedniki držav in vlad.
Dotaknili so se številnih tem trajnostnega razvoja: revščina in okolje, vloga žena, alternativna energija, strategije za preprečevanje širjenja puščave, prehranska varnost, nezaposlenost, dostop do informacij, mednarodno znanstveno sodelovanje, avtohtono prebivalstvo.
Ob sklepu konference so predstavili več pogledov: nestrinjanje s sklepnim dokumentom The Future We Want zaradi premalo jasnih ciljev, a tudi optimizem, ker so pritegnili civilno družbo in podjetniške kroge. »Vprašanje trajnosti je največja priložnost, kako si predstavljati sodobno družbo kot celoto in ne toliko kot razdrobljen svet, ki je nenehno v spopadu in tekmovalni mrzlici,« je povedala Brazilka Adriana Rocha, umetnica in slikarka, predsednica nevladne organizacije Afago (São Paulo), članica delegacije. Andrés Porta, argentinski kemik, profesor in raziskovalec na univerzi v La Plati ter član EcoOne, pa je dejal: »Po mojem je premalo poslušanja in dialoga med stališči razvitih in nerazvitih držav, med idejami in vrednotami kapitalistične misli in avtohtonih prebivalcev ter drugih manjšin.« Podan je bil predlog za izboljšanje: še naprej sodelovati s šolami pri vzgoji mladih in s tem prispevati k dialogu tudi na širših mednarodnih srečanjih.
Vir: www.focolare.org
