Prvi center Gibanja (fokolar) na Tajskem je bil odprt leta 1981. Skupnost je nastala že nekaj let prej okoli italijanskih redovnih misijonarjev, ki sta spoznala duhovnost Gibanja v Italiji in jo sprejela za svojo.
Duhovnost edinosti so sprejeli ljudje najrazličnejših kategorij in družbenih slojev. Mesečno življenje “besede življenja”, stavka iz evangelija z razlago Chiare Lubich, je dobro znana praksa. Ta prenavlja življenja posameznikov in ustvarja skupnost.
V prvi vrsti si je Gibanje prizadevalo dati svoj prispevek v katoliški Cerkvi, kateri so pripadali prvi člani, da bi bila vedno bolj “občestvo”.
Toda življenje edinosti po svoji naravi stopa prek vseh ločitev. Zato je bil naraven medverski dialog. Med ‘sodelavci’ Gibanja so budistični menihi in laiki, ki z nami delijo pogled na zedinjen svet in živijo za uresničevanje vesoljnega bratstva. Od leta 2002 je bilo več krščansko-budističnih simpozijev, ki so spodbujali medsebojno poznavanje tudi s kulturnega zornega kota. Zadnji je potekal v znanem budističnem svetišču v Chiang Maiu na severu Tajske v sodelovanju z budistično univerzo tega mesta.
Nastajajoče mestece pričevanja z imenom “Zlato pravilo” (“Stori drugim, kar bi hotel, da je storjeno tebi” Mt 7-12), načelo, skupno velikim verstvom, je kraj, kjer je mogoče videti edinost med verniki različnih verstev.
Danes je na Tajskem osem fokolarov, ki so kot centri za izžarevanje življenja Gibanja v tej državi.