Verske, jezikovne, kulturne in tradicionalne razlike. V Indiji, ki vedno bolj izstopa na svetovnem prizorišču, Gibanje fokolarov deluje na področju medverskega dialoga, vzgoje in socialnih projektov za pomoč potrebnim.Indija, podcelina z več kot milijardo in 170 milijoni prebivalcev, ki bi lahko po številu kmalu prekosili Kitajsko. Država s hitrim razvojem, je med največjimi svetovnimi gospodarstvi, hkrati ima visoko stopnjo nepismenosti, revščine in podhranjenosti. Veliko je različnih verstev, 80 % je hindujcev, 2,3 % pa krščanske manjšine. Razumljivo je torej, zakaj je Gibanje v teh krajih najbolj razvilo prav medverski dialog, posebej s svetom hindujstva.
Gibanje fokolarov je v Indiji od leta 1980. Danes so njegovi centri v Mumbaiu, Bangalore, Goa in New Delhiju, kjer pripravljajo različne dejavnosti: mariapoli, mesečna srečanja za odrasle, družine in mlade. V več mestih – Vasai, Pune, Panjim, Margao, Vasco, Trichy – so aktivne skupine ljudi, ki sprejemajo duha Gibanja za svojega.
Več je majhnih socialnih projektov, ki se razvijajo okoli skupnosti: za izobraževanje otrok, človeški napredek žena in pomoč družinam v težavah s podporo na daljavo. Najbolj znani projekti so “Ilanthalir” (v tamilskem jeziku mladi brsti) na jugu Indije in v Mumbaiu “Udisha”-“Sončni žarek, ki naznanja novo zarjo”. Projekti hočejo ‘pokazati konkreten odgovor na revščino okoli nas’. Danes je vanje pritegnjenih kakih 2400 otrok in njihovih družin. Posebej si prizadevajo širiti vrednoto vesoljnega bratstva v svetu najstnikov s tem, da pritegnejo odraščajoče vseh verstev v različne prireditve, tudi na mednarodni ravni.
Leta 2009 je potekal superkongres – značilno srečanje Otrok za edinost – prav v Coimbatoreu, ko so prišli v Indijo najstniki iz vsega sveta. Veliko je tudi majhnih uresničitev, o katerih so pripovedovali na srečanju Novega človeštva (Mumbai, september 2011). Med udeleženci je bil zdravnik iz Goe, ki je odprl potujočo kliniko Prabhu Prasad Clinic, v katero je pritegnil več zdravnikov, s katero zdravi vse starostne dobe, od starcev do otrok.
Chiara Lubich je bila dvakrat v Indiji zaradi dialoga z brati hindujci. Na Svetovni konferenci verstev za mir je spoznala dr. Arama, ustanovitelja Šanti Ašrama. Leta 2001 je prejela v Coimbatore (Tamil Nadu) nagrado ‘Branilka miru’, ki sta ji jo podelila Šanti Ašram in gibanje Sarvodaya. Tja se je vrnila leta 2003, ko je na Somaiya Vidyavihar College v Mumbaiu na njihovo prošnjo spregovorila o svoji posebni poklicanosti k edinosti in vesoljnemu bratstvu. Sledile so in to se še dogaja, okrogle mize, konference, izmenjave obiskov in številni simpoziji – zadnji je bil decembra 2011. Vse to so priložnosti za dialog, koraki naprej za ustvarjanje odnosov pravega bratstva s hindujskim svetom, kakor na primer priča dr. Vijaya Bhatia, učiteljica joge, ki je govorila na 4. krščansko-hindujskem simpoziju “Brati, razlagati in živeti Pisma, da bi prišli do miru in vesoljnega bratstva”.
Ta življenjski ideal se konkretizira v vsakdanjem življenju, kakor pravi primer dekleta iz Mumbaia, ki je raje dala svoj težko prislužen denar drugi osebi, ki je bila bolj v potrebi, da je plačala precej visok račun za zdravnika. Njeno presenečenje je bilo veliko, ko je isti večer nekdo telefoniral: klicali so jo iz bolnišnične uprave, ki ji je zaradi napake v računu morala izplačati 300 rupij!
Ta izkušnja življenja evangelija se ne odraža samo na osebni in zasebni ravni, ampak tudi v družbi. Statistike nas lahko plašijo, a ko si prizadevamo biti “sprememba, ki bi jo hotel videti v svetu”, kakor je učil Gandhi, semena bratstva še naprej rastejo.
Gibanje fokolarov je v Indiji od leta 1980. Danes so njegovi centri v Mumbaiu, Bangalore, Goa in New Delhiju, kjer pripravljajo različne dejavnosti: mariapoli, mesečna srečanja za odrasle, družine in mlade. V več mestih – Vasai, Pune, Panjim, Margao, Vasco, Trichy – so aktivne skupine ljudi, ki sprejemajo duha Gibanja za svojega.
Več je majhnih socialnih projektov, ki se razvijajo okoli skupnosti: za izobraževanje otrok, človeški napredek žena in pomoč družinam v težavah s podporo na daljavo. Najbolj znani projekti so “Ilanthalir” (v tamilskem jeziku mladi brsti) na jugu Indije in v Mumbaiu “Udisha”-“Sončni žarek, ki naznanja novo zarjo”. Projekti hočejo ‘pokazati konkreten odgovor na revščino okoli nas’. Danes je vanje pritegnjenih kakih 2400 otrok in njihovih družin. Posebej si prizadevajo širiti vrednoto vesoljnega bratstva v svetu najstnikov s tem, da pritegnejo odraščajoče vseh verstev v različne prireditve, tudi na mednarodni ravni.
Leta 2009 je potekal superkongres – značilno srečanje Otrok za edinost – prav v Coimbatoreu, ko so prišli v Indijo najstniki iz vsega sveta. Veliko je tudi majhnih uresničitev, o katerih so pripovedovali na srečanju Novega človeštva (Mumbai, september 2011). Med udeleženci je bil zdravnik iz Goe, ki je odprl potujočo kliniko Prabhu Prasad Clinic, v katero je pritegnil več zdravnikov, s katero zdravi vse starostne dobe, od starcev do otrok.Chiara Lubich je bila dvakrat v Indiji zaradi dialoga z brati hindujci. Na Svetovni konferenci verstev za mir je spoznala dr. Arama, ustanovitelja Šanti Ašrama. Leta 2001 je prejela v Coimbatore (Tamil Nadu) nagrado ‘Branilka miru’, ki sta ji jo podelila Šanti Ašram in gibanje Sarvodaya. Tja se je vrnila leta 2003, ko je na Somaiya Vidyavihar College v Mumbaiu na njihovo prošnjo spregovorila o svoji posebni poklicanosti k edinosti in vesoljnemu bratstvu. Sledile so in to se še dogaja, okrogle mize, konference, izmenjave obiskov in številni simpoziji – zadnji je bil decembra 2011. Vse to so priložnosti za dialog, koraki naprej za ustvarjanje odnosov pravega bratstva s hindujskim svetom, kakor na primer priča dr. Vijaya Bhatia, učiteljica joge, ki je govorila na 4. krščansko-hindujskem simpoziju “Brati, razlagati in živeti Pisma, da bi prišli do miru in vesoljnega bratstva”.
Ta življenjski ideal se konkretizira v vsakdanjem življenju, kakor pravi primer dekleta iz Mumbaia, ki je raje dala svoj težko prislužen denar drugi osebi, ki je bila bolj v potrebi, da je plačala precej visok račun za zdravnika. Njeno presenečenje je bilo veliko, ko je isti večer nekdo telefoniral: klicali so jo iz bolnišnične uprave, ki ji je zaradi napake v računu morala izplačati 300 rupij!Ta izkušnja življenja evangelija se ne odraža samo na osebni in zasebni ravni, ampak tudi v družbi. Statistike nas lahko plašijo, a ko si prizadevamo biti “sprememba, ki bi jo hotel videti v svetu”, kakor je učil Gandhi, semena bratstva še naprej rastejo.
Vir: www.focolare.org
