Pet let po smrti Chiare Lubich – 14. marca 2008 – se je Gibanje fokolarov odločilo zaprositi za začetek postopka za njeno beatifikacijo. To je bilo oznanjeno 7. decembra 2013, na dan, ko je minilo 70 let od njene posvetitve Bogu.
Prošnjo so poslali škofu Frascatija (sedež škofije, v kateri je center Gibanja) Raffaellu Martinelliju. O tem se je novinarka italijanskega časopisa pogovarjala z Lucio Abignente iz Centra “Chiara Lubich”, v katerem zbirajo dokumente, raziskujejo in predstavljajo zgodovinski lik Chiare Lubich.
Svetniki so pričevalci vere, ki jih katoliška Cerkev predstavlja kot zglede. V čem je zglednost Chiare Lubich?
Abignente: Pred nekaj dnevi sem videla tvit papeža Frančiška, v katerem trdi, da svetniki niso superljudje, ampak ljudje, ki imajo v srcu Boga in ga dajejo v veselju. Takoj sem pomislila na Chiaro. Vse njeno življenje od 7. decembra pred 70 leti, ko je izbrala posvetitev Bogu, je potekalo brez kakršnega koli vnaprej določenega načrta. Šla je za Bogom v tem, kar je hotel od nje. Toda za njeno življenje je bilo vedno značilno to, da je drugim dajala čisto veselje vere. Na začetku štiridesetih let ji je neki duhovnik rekel: “Bog te neizmerno ljubi”. To gotovost, ki je bila temelj njenega življenja, je hotela takoj podeliti: ne samo “Bog me ljubi”, ampak “nas ljubi” neizmerno. Njena hoja ni bila nikoli individualna, ampak je imela vedno značaj vesoljnosti. Tako je bilo tudi na njeni poti svetosti. “Postati sveti skupaj,” tako nam je ponavljala. Vedno smo bili deležni vsega, kar ji je Bog razlagal, da bi skupaj potovali do njega. “Da bi bili vsi eno,” je bila želja in namen Chiarinega življenja do konca. Ko se je v zadnjih letih spominjala začetkov gibanja v Trentu in ko je gledala na Marijino delo (Gibanje fokolarov), ki je danes razširjeno po vsem svetu zaradi obilnih božjih darov, je rekla, da ima sanje. Za svoje je sprejela besede teologa Jacquesa Leclercqa: “Na tvoj dan, moj Bog, bom prišla tebi naproti … z mojimi najbolj norimi sanjami: prinesti ti v naročju svet.”
Predsednica Maria Voce je pojasnila, da so z več strani – tudi predstavniki drugih Cerkva in verstev – voščili, da bi se začel ta postopek …
Abignente: V Gibanju fokolarov so se dialogi, kot je ekumenski, medverski in z neverujočimi, vedno razvijali naravno, o tem so odločale bolj okoliščine kot teoretični nameni. Prvi so leta 1961 vstopili v dialog nemški evangeličani, ki jih je prevzela izkušnja Chiare in njenih tovarišic, ki so brale evangelij v zakloniščih med drugo svetovno vojno in so si ga prizadevale živeti. Chiara je bila v pokoncilskem obdobju posebej blizu carigrajskemu patriarhu Atenagori. Globino tega dialoga je mogoče razumeti, če pomislimo, da je Chiara Lubich, že težko bolna, sprejela zadnji uradni obisk v bolnišnici Gemelli naslednika carigrajskega patriarha Bartolomeja. Osebe drugih veroizpovedi ali verstev ter tudi tiste brez verskega prepričanja so razumele, da je Chiarina človečnost, ki jih je pritegnila, ukoreninjena v njenem življenju evangeljske besede. Zato gledamo tudi mi odprto na ta postopek kot na nekaj, kar ne deli tudi na zunaj, ker je svetost utemeljena v Svetem pismu in mora vabiti h globljemu sprejemanju hoje k Bogu ali k moralnim vrednotam, ki so nam skupne z neverujočimi.
Kako boste spremljali postopek, ki se danes začenja?
Abignente: Pred tem smo opravili veliko delo zbiranja vseh spisov, ki jih je Chiara objavila, te bodo pregledali med postopkom za beatifikacijo. Gre za več tisoč strani. Dodati bo treba iskanje dokumentov, tudi neobjavljenih, ki prihajajo z različnih strani in iz drugih arhivov Gibanja. V teh letih od njene smrti je bil spomin nanjo vedno živ in ob obletnici njene smrti, 14. marca, so bila vedno evharistična slavja, ki so jim pogosto predsedovali škofje, različna srečanja in pobude. Marsikdo govori o “duhu svetosti” po vsem svetu, ki ga spremljajo znamenja milosti, o katerih nam javljajo. Ne vemo, kako bo vse potekalo, a jasno je, da bo postopek za beatifikacijo Chiare Lubich pomagal vsakemu poglobiti odnos z Bogom.
Vir: Chiara Santomiero, Aleteia, 9. december 2013
