»Zadnja beseda v zgodovini sveta bo občestvo«
Besede Margaret Karram, predsednice Gibanja fokolarov, ob odhodu njegove svetosti papeža Benedikta XVI.
Spoštovanje, hvaležnost in velika ganjenost polnijo moje srce, ko izražam najglobljo hvaležnost za delo in življenje papeža Benedikta XVI. v svojem imenu in v imenu Gibanja, ki ga je spremljal z bližino in ljubeznijo. Z vso Cerkvijo smo zbrani okoli papeža Frančiška, ko ga vračamo Bogu, saj smo prepričani, da je že sprejet v nebeško slavo.
Papeža Benedikta sem imela priložnost sprejeti maja 2009 v Jeruzalemu in se udeležiti različnih dogodkov med njegovim romanjem po Sveti deželi. Dva trenutka sta mi še posebej ostala v spominu, njegove besede pri Božjem grobu: »Tukaj je mir možen«. »Prazen grob,« je nadaljeval, »nam govori o upanju, ki ne razočara, saj je dar Duha življenja.« Zelo močna je bila zame tudi udeležba pri zasebni maši v jeruzalemski apostolski delegaciji, ki jo je daroval sam papež Benedikt XVI. Dojela sem njegovo očetovsko nežnost in veličino njegove ljubezni, ki je bila v gesti hvaležnosti za vse, kar je Gibanje fokolarov naredilo za pripravo njegovega obiska.
Leta 1989, ko je bil kardinal Joseph Ratzinger še prefekt Kongregacije za nauk vere, ga je Chiara Lubich povabila na pogovor s fokolarinami, zbranimi na letnih duhovnih vajah. Teh sem se udeležila tudi sama. Odgovarjal je na različna vprašanja in v nekem trenutku izrekel besede, ki jih nisem pozabila. O prihodnosti Cerkve in človeštva je dejal:
»Zadnja beseda v zgodovini sveta bo občestvo, bo v tem, da bo prišlo do občestva ne le med nami, ampak ker bomo del trinitarične ljubezni, do univerzalnega občestva, v katerem je Bog vse v vseh.«1
Danes, ko se je naš ljubljeni papež Benedikt XVI. vrnil v Očetovo hišo, v meni ta njegov izraz zveni kot nekakšna duhovna oporoka. To so izjemno pomembne besede. Te osvetljujejo in dajejo upanje človeštvu, ki ga pestijo konflikti, katerih konca ne vidimo.
Hranili smo se z njegovo tako razsvetljeno mislijo, mislijo velikega teologa, ki je še zelo mlad sodeloval na drugem vatikanskem koncilu ter z leti prenašal in predstavljal novost Cerkve kot občestva, ki je v poznavanju Besede in ljubezni, uresničene v praksi. Chiara Lubich je dan po njegovi izvolitvi za papeža to povedala takole: »Ker ga poznam in ker ima poseben dar za dojemanje luči Duha, nas bo prav gotovo presenečal in presegal vsa pričakovanja.«2
Ne pozabimo na njegovo ključno vlogo leta 1998, ko je papež Janez Pavel II. na binkoštni praznik sklical cerkvena gibanja in nove skupnosti na Trg svetega Petra. Ob tej priložnosti je kard. Ratzinger imel osrednje predavanje z naslovom “Cerkvena gibanja in njihov teološki okvir”, v katerem je predstavil profil gibanj in novih skupnosti ter njihovo nujno povezanost s Cerkvijo. Nekateri odlomki iz njegovega govora so zame in za Gibanje še vedno velika luč, da bi bili orodje občestva v Cerkvi in Kristusove roke za človeštvo:
»Zelo jasno je, da Sveti Duh tudi danes deluje v Cerkvi in ji daje nove darove,« je dejal takrat, »zahvaljujoč katerim doživlja veselje svoje mladosti (prim. Ps 42,4). Hvaležnost za številne ljudi, mlade in stare, ki odgovorijo na klic Duha in se, ne da bi se ozirali okoli sebe ali nazaj, z veseljem podajo v služenje evangeliju. Hvaležnost za škofe, ki se odpirajo novim potem, jim dajejo prostor v svojih cerkvah, se potrpežljivo pogovarjajo z njihovimi voditelji, da bi jim pomagali premagati morebitno enostranskost in jih pripeljali do prave ureditve.«3
Z vso Cerkvijo se Bogu zahvaljujem za dar, ki ga je papež Benedikt XVI. prinesel našemu času, in molim, da bi znali dojeti in prenesti v življenje globino njegove teološke misli, zvestobo evangeliju in pogum življenjskega pričevanja, ki lahko Cerkev vodi po poteh resnice, bratstva in miru.
Margaret Karram
Predsednica Gibanja fokolarov
1Obisk kardinala Josepha Ratzingerja srečanja fokolarin, odgovori na vprašanja. Castel Gandolfo, 8. decembra 1989. Arhiv Chiara Lubich v Splošnem arhivu Gibanja fokolarov.
2Izjava Chiare Lubich v: Comunicato Stampa Movimento dei Focolari, 20. aprila 2005.
3 I movimenti nella Chiesa. Atti del Congresso mondiale dei movimenti ecclesiali, Rim, 27. – 29. maja 1998, Coll. Laici oggi 2, Libreria Editrice Vaticana, Mesto Vatikan 1999.