Če je duhovnost Gibanja fokolarov, osredotočena na ljubezen do brata, izraz evangelija, tedaj je mogoče tudi ’popolnost krepostiʼ, kakor jo pozna krščansko izročilo, uresničevati v odnosu z drugimi, z brati. To svoje prepričanje Chiara Lubich pojasni v tem besedilu.

Hoja za Kristusom je knjiga pobožnosti in meditacij polna duhovnosti, zato jo mnogi med nami poznajo. V njej nas spodbuja, da bi življenje lahko postalo sveto potovanje, če bi razvili in sprejeli

nekatere zelo zahtevne lastnosti: popolno zaničevanje sveta, gorečo željo napredovati v krepostih, ljubezen do žrtve, vnemo za pokoro, odpoved sebi in znati prenašati vsa nasprotovanja …

Te lastnosti moramo imeti tudi vsi mi. Vprašati pa se moramo: kako jih bomo lahko razvili v skladu z našo duhovnostjo?

Odgovor je očiten in nedvoumen: Bog nas ne kliče, da vse to uresničujemo preko samostanskega od sveta ločenega življenja. Poklicani smo, da ostajamo sredi sveta in da pridemo do Boga preko brata, zato preko ljubezni do bližnjega in medsebojne ljubezni. Ko bomo zavzeto hodili po tej izvirni evangeljski poti, bo naša duša kot v zanosu obogatena z vsemi temi krepostmi.

Potrebno je zaničevanje sveta. – Ali ni najučinkovitejše zaničevanje nečesa, če na to pozabimo, če gre v pozabo, če se za to ne menimo. Če je vse naše ravnanje v tem, da mislimo na druge, da jih ljubimo, ne bomo mislili na svet, nanj bomo pozabiti, zato ga bomo zaničevali, čeprav to še ne pomeni, da ne bi naredili vsega, da prezremo njegove mike, ko bi nas ti mamili.

Potrebno je napredovati v kreposti. – To pa dosežemo z ljubeznijo. Ali ne piše: »Po poti tvojih zapovedi bom tekel, kajti ti mi boš srce razširil [z ljubeznijo]«?[1]  Če v ljubezni do bližnjega izpolnjujemo Božje zapovedi, to pomeni, da napredujemo.

Potrebna je ljubezen do žrtve. – Ljubiti druge pomeni prav to, da žrtvujemo druge, da bi se posvečali bratu. Krščanska ljubezen je sinonim žrtvovanja, čeprav prinaša veliko veselje.

Potreba je vnema za pokoro. – Prav v življenju ljubezni bo najboljša in glavna pokora.

Potrebna je odpoved sebi. – V ljubezni do drugih je vedno zajeto tudi odpovedovanje sebi.

Končno je treba tudi znati prenašati vsa nasprotovanja. – Ali življenje z drugimi v svetu ne povzroča mnogih bridkosti? Znati je treba prenašati vse in jih ljubiti iz ljubezni do zapuščenega Jezusa. Tako bomo premagali mnoge življenjske ovire.

Da, ljubezen do bližnjega je odličen način, da bi življenje postalo ’sveto potovanjeʼ. […]

Chiara Lubich

(med telefonsko konferenco, Rocca di Papa, 27. novembra 1986)

Iz: Qualità impegnative per chi vuol fare un santo viaggio, v: Chiara Lubich, Conversazioni in collegamento telefonico, Città Nuova Ed., 2019, str. 261.

[1] Ps 119,32.