»Tvoja desnica, Gospod, se je poveličala z močjo.«
(2 Mz 15,6) pps najmlajši čb b otroci

Beseda življenja tega meseca je vrstica iz Mojzesove hvalnice, odlomka iz Stare zaveze, v kateri Izrael poveličuje Božji poseg v svoji zgodovini. Pesem razglaša Božje odločilno delovanje pri rešitvi ljudstva, ki je prehodilo dolgo pot od osvoboditve iz egiptovske sužnosti do prihoda v obljubljeno deželo.
Na pot, ki ji težave in trpljenje niso bili tuji, sta ljudstvo pod zanesljivim Božjim vodstvom popeljala dva moža, Mojzes in Jozue, ki sta stopila v službo Božjega odrešenjskega načrta.

»Tvoja desnica, Gospod, se je poveličala z močjo.«
Ko pomislimo na mogočnost, jo zlahka povezujemo z močjo oblasti, ki je pogosto vzrok za nasilje in spore med ljudmi in narodi. Božja beseda pa nam razodeva, da je prava moč ljubezen, kakršna se je razodela v Jezusu. On je sprejel nase celotno človeško izkušnjo, do smrti, da bi nam odprl pot do osvoboditve in srečanja z Očetom. Po njem se je razkrila mogočna Božja ljubezen do ljudi.

»Tvoja desnica, Gospod, se je poveličala z močjo.«
Če pogledamo sami sebe, moramo iskreno priznati, da imamo svoje meje. Človeška krhkost v vseh njenih izrazih – fizičnem, moralnem, psihološkem in družbenem – je resničnost, ki je ne moremo zanikati. A prav v tem lahko izkusimo Božjo ljubezen. Bog namreč hoče, da bi bili srečni vsi ljudje, ki so njegovi otroci, zato je vedno pripravljen ponuditi svojo mogočno pomoč vsem, ki se zaupno izročajo v njegove roke, da bi snovali skupno dobro, mir in bratstvo.
Ta stavek je modro izbran, saj v tem mesecu obhajamo teden molitve za edinost kristjanov. Koliko trpljenja smo bili sposobni prizadejati drug drugemu v stoletjih, ko smo med krščanske skupnosti vnašali razdor in sumničenja ter delili skupnosti in družine.

»Tvoja desnica, Gospod, se je poveličala z močjo.«
V molitvi moramo prositi za milost edinosti, ki je Božji dar. Obenem se lahko Bogu tudi ponudimo kot orodja ljubezni, ki gradijo mostove. Leta 2002 so na srečanju na Ekumenskem svetu cerkva v Ženevi Chiaro Lubich povabili, naj izrazi svojo misel in pove svojo izkušnjo. Dejala je:
»Dialog poteka takole: predvsem se postavimo na raven našega sogovornika, kdor koli je že; potem ga poslušamo, tako da v sebi ustvarimo popolno praznino … Tako vase sprejmemo drugega in ga razumemo … Ker smo ga poslušali z ljubeznijo, se v drugem zbudi želja, da bi slišal tudi našo besedo.«1
Izkoristimo v tem mesecu naše vsakdanje stike, da bi zgradili ali obnovili odnos spoštovanja in prijateljstva s posamezniki, z družinami ali s skupinami, ki pripadajo drugim cerkvam.
In zakaj ne bi vključili v svojo molitev in svoje delovanje tudi sporov znotraj naše cerkvene skupnosti, kakor tudi sporov v politiki, v civilni družbi in v družinah? Potem bomo tudi mi lahko veselo pričevali: »Tvoja desnica, Gospod, se je poveličala z močjo.«
Letizia Magri