»Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel.«
(5 Mz 16,20) otroci mp3 najmlajši čb  b

Peta Mojzesova knjiga je videti kot vrsta govorov, ki jih je imel Mojzes ob koncu svojega življenja. Ko od daleč gleda obljubljeno deželo, proti kateri je pogumno vodil izraelsko ljudstvo, nove rodove spomni na Gospodove zakone.
V tej knjigi je Božja “postava” predstavljena predvsem kot “beseda” Očeta, ki skrbi za vse svoje otroke. Svojemu ljudstvu podarja pot življenja, da bi uresničil načrt zaveze. Če jo bo ljudstvo zvesto izpolnjevalo, bolj iz ljubezni in hvaležnosti kot iz strahu pred kaznimi, bo še naprej okušalo Božjo bližino in njegovo varstvo.
Eden od načinov za konkretno uresničevanje zaveze, ki so jo prejeli od Boga v dar, je tudi odločno prizadevanje za pravičnost. Vernik jo uresničuje, ko se s hvaležnostjo spominja, da je Bog izbral svoje ljudstvo, in se izogiba češčenju kogar koli razen Boga, pa tudi tedaj, ko zavrača osebne koristi, ki mu zamegljujejo vest ob stiskah ubogega.

»Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel.«
V vsakdanjem življenju se pogosto znajdemo v okoliščinah, ki so nepravične, tudi hude, okoliščine, v katerih trpijo najslabotnejši, tisti, ki životarijo na obrobju naše družbe. Koliko Kajnov je nasilnih do bratov in sester!
Temeljna zahteva pravičnosti je, da izkoreninimo neenakost in zlorabe, začeti pa moramo v našem srcu in na krajih našega družbenega življenja.
In vendar Bog ne izvršuje svoje pravičnosti tako, da bi uničil Kajna, temveč ga skrbno varuje, da bi ponovno šel na pot.1 Božja pravičnost je v tem, da daje novo življenje.
Kot kristjani smo srečali Jezusa. S svojimi besedami in dejanji, predvsem pa z darovanjem življenja in lučjo vstajenja nam je razkril, da je Božja pravičnost njegova neskončna ljubezen do vseh njegovih otrok.
Po Jezusu se tudi za nas odpira pot, da uresničujemo in širimo usmiljenje in odpuščanje, ki sta tudi temelj družbene pravičnosti.

»Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel.«
Ta vrstica Svetega pisma je bila izbrana za obhajanje molitvene osmine za edinost kristjanov 2019, ki na severni polobli poteka od 18. do 25. januarja. Če bomo tudi mi sprejeli to besedo, se bomo lahko trudili iskati poti sprave, predvsem med kristjani. Ko bomo služili vsem, bomo učinkovito ozdravljali rane nepravičnosti.
To že nekaj let izkušajo kristjani različnih cerkva, ki se skupaj posvečajo zapornikom v Palermu (Italija). Pobudnik je bil Salvatore, član evangeličanskega združenja: »Zavedel sem se duhovnih in človeških potreb teh bratov. Mnogi od njih niso imeli nikogar od domačih, ki bi jim lahko pomagal. Z zaupanjem v Boga sem o tem govoril mnogim bratom iz moje cerkve in iz drugih cerkva.« Christine iz Anglikanske cerkve dodaja: »Ker lahko pomagamo tem bratom v stiski, smo zadovoljni, saj Božja previdnost, ki po nas prinaša svojo ljubezen vsem, postane konkretna.« In Nunzia, katoličanka, pravi: »Zdelo se nam je, da je to priložnost, da pomagamo bratom v stiski in pomagamo oznanjevati Jezusa z majhnimi konkretnimi stvarmi.«
Tako se uresničuje tisto, kar je na ekumenskem srečanju leta 1998 povedala Chiara Lubich v evangeličanski cerkvi sv. Ane v Augsburgu:
»Če kristjani pogledamo na svojo zgodovino, /…/ nas nujno razžalosti ugotovitev, da so se v njej pogosto vrstili nerazumevanja, prepiri in boji. Za to so gotovo krive zgodovinske, kulturne, politične, zemljepisne in družbene okoliščine, /…/ a tudi to, da je med kristjani zmanjkalo ljubezni, tipične prvine, ki zedinja.
Ekumensko prizadevanje bo zares rodovitno toliko, kolikor bo tisti, ki se mu posveča, v križanem in zapuščenem Kristusu, ki se ponovno izroča Očetu, videl ključ za razumevanje vsake needinosti in ponovno vzpostavljanje edinosti /…/ Edinost, ki jo živimo, ima učinek /…/ Gre za Jezusovo navzočnost med več ljudmi, v skupnosti. “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi,” je rekel Jezus.2 Jezus med katoličanom in evageličanom, ki se ljubita, med anglikanci in pravoslavnimi, med Armenko in reformirano, ki se ljubijo … Kakšen mir vlada že zdaj, koliko luči za ravno ekumensko pot.«3
Letizia Magri

1 Prim. 1 Mz 4,8-16; 2 Mt 18,20; 3 Ch. Lubich, “Ekumenska molitev za advent”, Augsburg (Nemčija), 29. novembra 1998.