(Mt 13,12) za otroke barvna čb
S temi besedami Jezus odgovarja svoji učencem, ki so ga vprašali, zakaj govori v prilikah. Razlaga jim, da ni vsem dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva, ampak samo tistim, ki so odprti, tistim, ki sprejmejo njegove besede in jih živijo.
Med njegovimi poslušalci so namreč nekateri, ki hote zapirajo oči in ušesa in zato »gledajo, pa ne vidijo; poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo«. To so tisti, ki Jezusa vidijo in poslušajo, toda ker mislijo, da že poznajo vso resnico, njegovim besedam in dejanjem, ki jih potrjujejo, ne verjamejo. Tako naposled izgubijo še tisto malo, kar imajo.
»Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.«
Kaj torej pomeni ta Jezusov stavek? Jezus nas vabi, naj odpremo svoje srce besedi, ki jo je prišel oznanjat in za katero mu bomo morali ob koncu življenja dati obračun.
Evangeljski spisi nam kažejo, da je oznanjevanje te besede v središču vseh Jezusovih želja in dejavnosti. Vidimo ga, kako hodi od vasi do vasi, po cestah, po trgih, po poljih, po hišah, po sinagogah, da oznanja sporočilo odrešenja. Obrača se na vse, še posebno pa na uboge, na ponižne, na tiste, ki so na robu družbe. Svojo besedo primerja z lučjo, s soljo, s kvasom, z mrežo, ki jo vržemo v morje, s semenom, ki ga posejemo na njivo; in dala bo življenje, da bi se ogenj, ki ga beseda vsebuje, razplamenel.
»Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.«
Jezus pričakuje od besede, ki jo je oznanjal, preobrazbo sveta. Zato ne more sprejeti, da bi mi ostali do tega oznanila neopredeljeni ali mlačni ali brezbrižni. Ne dopušča, da bi mogel tako velik dar, ki smo ga bili prejeli, ostati nedejaven.
Da bi Jezus to svojo zahtevo poudaril, tu ponovno potrjuje enega od svojih zakonov, ki je v temelju vsega duhovnega življenja: tistega, ki uresničuje njegovo besedo v življenju, bo vodil vse bolj v svoje kraljestvo, polno bogastev in radosti brez primere; nasprotno pa bo Jezus to besedo tistemu, ki mu zanjo ni mar, vzel in jo zaupal drugim, da bo obrodila sad.
»Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.«
Ta beseda življenja nas torej svari pred veliko zmoto, v katero lahko pademo: to, da bi sprejeli evangelij zgolj kot predmet preučevanja, občudovanja, pogovora, v življenju pa ga ne bi uresničevali.
Jezus od nas pričakuje, da bomo besedo sprejeli in jo utelesili v sebi, tako da bo postala tista moč, ki oblikuje vse naše dejavnosti in je tako po pričevanju našega življenja tista luč, tista sol, tisti kvas, ki polagoma spreminja družbo.
Vzemimo si torej v tem mesecu eno od mnogih besed življenja iz evangelija in jo v življenju uresničujmo. Svoje veselje bomo obogatili z drugim veseljem.
Chiara Lubich
Beseda življenja za julij 1996.