»Nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte in prenavljajte duha, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.« (Rim 12,2)
V drugem delu pisma svetega Pavla Rimljanom apostol opisuje krščansko delovanje kot izraz novega življenja, prave ljubezni, pravega veselja, prave svobode, ki nam jih je dal Kristus. To je krščansko življenje, nov način, kako se z lučjo in močjo Svetega Duha spoprijemamo z različnimi nalogami in težavami, pred katerimi se lahko znajdemo. 
V tej vrstici, ki je tesno povezana s prejšnjo, apostol govori o namenu in temeljnem razpoloženju, ki bi morala biti značilna za vsako naše ravnanje: naše življenje bi moralo postajati slava Bogu, dejanje ljubezni, raztegnjeno v času, ko nenehno iščemo njegovo voljo, tisto, kar mu je bolj všeč.

»Nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte in prenavljajte duha, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.«

Seveda je treba Božjo voljo, da bi jo izpolnjevali, predvsem poznati. A – tako nam daje razumeti apostol – to ni lahko. Ni mogoče dobro poznati Božje volje brez posebne luči, ki nam pomaga v različnih okoliščinah razpoznavati, kaj hoče Bog od nas, da bi se ognili utvaram in zmotam, v katere zlahka pademo.

Gre za dar Svetega Duha, ki se imenuje “razločevanje” in je nujno potreben, da v sebi ustvarimo pristno krščansko miselnost.

»Nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte in prenavljajte duha, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.«

A kako naj pridobimo in v sebi razvijamo tako pomemben dar? Gotovo moramo dobro poznati krščanski nauk. Toda to ni dovolj. Kakor nam namiguje apostol, je to predvsem vprašanje življenja, vprašanje velikodušnosti, navdušenega prizadevanja za življenje Jezusove besede, ko puščamo ob strani strahove, negotovosti in povprečno računarstvo. To je vprašanje razpoložljivosti in pripravljenosti, da izpolnjujemo Božjo voljo. Prav to je pot, da bi imeli luč Svetega Duha in ustvarjali v sebi novo miselnost, ki jo hoče od nas.

»Nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte in prenavljajte duha, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.«

Kako bomo torej živeli besedo življenja tega meseca? Tako, da si bomo prizadevali biti tudi mi vredni luči, potrebne za dobro izpolnjevanje Božje volje.

Odločili se bomo torej, da bomo vedno bolj spoznavali njegovo voljo, kakor nam jo izražajo njegova beseda, nauki Cerkve, naše stanovske dolžnosti itn.

Predvsem pa si bomo prizadevali živeti, saj izvira prava luč iz življenja, iz ljubezni, kakor smo videli zgoraj. Jezus se razodeva tistemu, ki ga ljubi, ko izpolnjuje njegove zapovedi.2

Tako nam bo uspelo izpolnjevati Božjo voljo in to bo najlepši dar, ki mu ga lahko darujemo. To mu bo všeč ne samo zaradi ljubezni, ki jo bo to izpolnjevanje Božje volje izražalo, temveč tudi zaradi luči in sadov krščanske prenove okoli nas.

Chiara Lubich

1 Beseda življenja, avgust 1993, objavljena v Novem svetu 7-8/1993.
2 Prim. Jn 14,21.