»Če boste potrpežljivo prenašali, ko trpite, čeprav delate dobro, je to milost pred Bogom.«
(1 Pt 2,20) za najstnike

»Če boste potrpežljivo prenašali, ko trpite, čeprav delate dobro, je to milost pred Bogom.«
Apostol Peter svojim skupnostim osvetljuje, kako je treba pristnega evangeljskega duha prenesti v življenje, pri tem pa posebej upošteva razmere in življenjski stan, kateremu vsak pripada.
Tu se obrača na sužnje, ki so se spreobrnili k veri in so morali – kakor vsi sužnji v tedanji družbi – prenašati nerazumevanje in povsem neupravičeno slabo ravnanje. Te besede pa veljajo tudi vsem tistim, ki morajo v katerem koli času in kraju prenašati nerazumevanje in krivice s strani svojih bližnjih, bodisi predstojnikov bodisi sebi enakih.

»Če boste potrpežljivo prenašali, ko trpite, čeprav delate dobro, je to milost pred Bogom.«
Tem apostol priporoča, naj ne podležejo nagonskemu odzivu, ki se lahko porodi v takih okoliščinah, temveč naj posnemajo Jezusovo ravnanje. Spodbuja jih celo, naj odgovorijo z ljubeznijo in naj tudi v teh težavah in nerazumevanju vidijo milost, to je priložnost, ki jo Bog dopušča, da bi dokazali pravega krščanskega duha. Tako bodo lahko z ljubeznijo pripeljali h Kristusu tudi bližnjega, ki jih ne razume.

»Če boste potrpežljivo prenašali, ko trpite, čeprav delate dobro, je to milost pred Bogom.«
Nekateri bi radi – izhajajoč iz teh ali tem podobnih besed – obtožili krščanstvo, da zagovarja pretirano podrejanje, ki naj bi uspavalo zavest in kristjane oviralo v boju proti krivicam.
Vendar ni tako. Če Jezus zahteva od nas, da ljubimo tudi tiste, ki nas ne razumejo in z nami slabo ravnajo, tega ne dela zato, ker bi hotel, da bi postali neobčutljivi za krivice. Nasprotno: hoče nas naučiti, kako je mogoče zgraditi zares pravično družbo. To je mogoče tako, da širimo duha prave ljubezni in mi začenjamo ljubiti prvi.

»Če boste potrpežljivo prenašali, ko trpite, čeprav delate dobro, je to milost pred Bogom.«
Kako naj živimo besedo življenja tega meseca?
Tudi danes se nam pogosto dogaja, da nas drugi ne razumejo in z nami slabo ravnajo. Primerov je veliko: od neobzirnega ali osornega vedenja pa do zlonamernega obsojanja, nehvaležnosti, žalitev in pravih krivic.
Tudi v vseh teh okoliščinah moramo pričevati o ljubezni, ki jo je Jezus prinesel na zemljo, o ljubezni do vseh, tudi do tistih, ki z nami slabo ravnajo.
Beseda tega meseca od nas zahteva, da pri tem, ko upravičeno branimo pravico in resnico, nikoli ne pozabimo, da je naša prva dolžnost – ker smo kristjani – ljubiti bližnjega, to pomeni imeti do njega tisti novi odnos, ki vsebuje razumevanje, sprejemanje in usmiljenje, kakršno je imel do nas Jezus. Tako kljub temu, da bomo branili pravico, ne bomo nikoli porušili odnosa in ne bomo nikoli podlegli skušnjavi, da bi zamerili ali se maščevali.
Če bomo ravnali tako, kot orodje Jezusove ljubezni, bomo tudi mi zmožni pripeljati našega bližnjega k Bogu.
Chiara Lubich

Beseda življenja za maj 1990.