Maria Voce je med prvim delom svojega potovanja po Nemčiji obiskala Aachen, da bi počastila nemškega škofa Klausa Hemmerleja (1929-1994). Izmenjava razmišljanj teologov in njegovih sodelavcev, da bi poslušali, se naučili in živeli iz njegovih naukov.
Klaus Hemmerle, nekdanji škof iz Aachna, je bil viden teolog in filozof, ki je dal svoj poseben pečat za poglobitev nauka karizme edinosti in za njegovo širjenje med škofi. Obisk predsednice Gibanja fokolarov Marie Voce v Aachnu 11. maja je tako potekal v znamenju vpliva, ki ga je msgr. Hemmerle imel na teologijo in življenje Cerkve in družbe. »Chiara Lubich ga je navdihnila in se je pustila navdihniti od njega,« je povedala Maria Voce med opisovanjem odnosa med njim in Gibanjem fokolarov. Chiara sama ga je prištevala med soustanovitelje gibanja.
Dopoldne je bila Maria Voce povabljena na zasebni obisk k sedanjemu škofu Aachna, Heinrichu Mussinghoffu. Zatem sta skupaj odšla v stolnico in obiskala Hemmerlejev grob. Popoldne se je v Hemmerlejevem nekdanjem stanovanju zbrala majhna skupina članov osrednjega odbora za nemške katoličane (ki povezuje laične organizacije), teologi in njegovi nekdanji sodelavci.
Med temi sta Matthias Sellmann, profesor pastoralne teologije v Bochumu, in Claudia Lücking-Michel, podpredsednica Osrednjega odbora in generalna tajnica Dela iz Cusanusa, – združenja, ki deli štipendije zaslužnim študentom – imela kratki temi o liku škofa Hemmerleja. V drugem delu so sledila pričevanja udeležencev o osebnih srečanjih z njim.
»Njegova teološka misel in njegov vpliv na naše delo v odboru nemških laikov sta pronesla sad veliko dlje od njegovega zemeljskega življenja,« je povedala Claudia Lücking-Michel. Čeprav se je samo enkrat srečala z njim, je poglobila njegovo misel in ta jo je označila. Opisala ga je kot graditelja mostov na številnih ravneh, kar jo je spodbudilo, da je razmišljala o pomenu življenja in smrti.
Dragoceni učitelj v učenju prepričljivega krščanstva: tako ga je označil Matthias Sellmann v svojem prispevku, v katerem je prikazal njegovo večplastno misel. Po njegovem je bil mislec avantgarde: »Vedno se je postavljal v naravnanost učenja in bil je prepričan, da ima teološka snov vedno več kot en sam izvir. Hemmerle ti je znal razložiti Trojico tako, da bi si jo želel živeti!« »Veliki modrec,« še vedno tako opisuje Sellmann, »ki je znal preprosto razložiti velike teoreme.«
»Hvaležni smo, ker smo ga imeli med seboj in šele v prihodnosti bomo znali odkriti daljnosežnost njegove teologije,« je povedal sedanji škof Aachna, Heinrich Mussinghoff. In še: »Pri njem se lahko učimo, kako na nov način razmišljati o veri, kako jo živeti in na nov način govoriti o njej.«
V izmenjavi med navzočimi so prišle do izraza nekatere zanimive misli o tem, kako tudi v prihodnje izkoristiti zapuščino Klausa Hemmerleja: preučiti vidik jezika, ki je “zelo razumljiv in hkrati zelo izviren”, kakor je svetoval profesor Michael Albus, ki je opravil svojo diplomsko nalogo s Hemmerlejem. Ali organizirati podeljevanje nagrad znanstvenikom, ki bodo poglabljali velike teme iz njegove misli; začeti projekt izmenjave za sodelavce in voditelje na cerkvenem področju: to je predlagala Claudia Lücking-Michel. Iz vsega se je pokazal pomen lika msgr. Hemmerleja za teologijo in življenje Cerkve, in to ne samo za Nemčijo v njegovem času, ampak tudi za cerkvene perspektive danes in v prihodnje.
Vir: www.focolare.org
