Koncert v Havani kot poklon enemu od stebrov duhovnosti ustanoviteljice Gibanja fokolarov.
To je bila ‘trovarska’ maša Zapuščenega Jezusa. Njen avtor je dr. Jesús Lozada, kubanski poet in pripovedovalec.
Z ritmi trove in z globokimi, navdihnjenimi besedili je hotel izraziti svojo sinovsko ljubezen in hvaležnost Chiari Lubich. Trova je tradicionalen kubanski ritem, vezan na lik ‘trovadoresa’, potujočega glasbenika. Lozada z glasbo izraža svoje razumevanje Jezusovega krika na križu: »Zakaj si me zapustil?« To je eden od stebrov duhovnosti, ki je nastala iz karizme edinosti in lahko »razsvetli ekonomijo in politiko, teologijo in filozofijo, znanost in umetnost«.
Ta maša je nastala ob umetniški občestveni izkušnji, v katero je Lozada pritegnil nekatere od najbolj značilnih glasbenih izrazov tega otoka; delali so več dni, da bi dali čim več od sebe, pri tem sta jih je vodili preprosto velika ljubezen in zavzetost.
Koncert je bil izveden 24. maja v zelo lepi dominikanski cerkvi San Juan Letrán v četrti Vedado. V občinstvu – več kot 300 ljudi – so bili prisotni apostolski nuncij na Kubi msgr. Bruno Musaròa, predstavniki ekumenskega sveta, delegati nekaterih ambasad, številni umetniki. Raznolikost tega dogodka je osvetlila Maria Voce, predsednica Gibanja, ki je v poslanem sporočilu voščila »navzočim, da izkusite ozračje pravega bratstva, ki ga je Chiara vedno spodbujala in za katerega si prizadeva Gibanje fokolarov. Tako lahko tudi z glasbo prispevamo k tesnejšim vezem spoštovanja in sodelovanja po vsem svetu.«
Program je izvajal orkester 16 glasbenikov nacionalnega simfoničnega orkestra pod taktirko Leonarda Barquille skupaj z zborom Exaudi, znanim na mednarodni ravni, ob solističnih vložkih znane sopranistke. Njen glas, ki je eden najlepših na Kubi, je ganil vse v interpretaciji ‘Maria de la soledad’, v kateri se izrazi bolečina matere zaradi sinove smrti. Bučno ploskanje stoje je zapečatilo to umetniško družbo ‒ vključeni glasbeniki so odločeni, da bodo nadaljevali s takim umetniškim sodelovanjem.
Germán Piniella, kubanski novinar, je tako zapisal v enega od osrednjih kubanskih tiskanih medijev: »Zasluga te prve maše, ki jo je napisal kubanski trovator, je zmožnost, da gane tako vernike kot tiste, ki ne verujejo. Končno imajo tako eni kot drugi umetniško občutljivost, posebej pred tako velikim umetniškim dogodkom v smislu reka: “Bolje je dajati kot prejeti”; to je nekaj, kar lahko sprejme vsak pošten razum.«
Vir: www.focolare.org
