»Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje« (Gal 5,22).

pps najmlajši čb b otroci

Apostol Pavel piše kristjanom iz pokrajine Galacija: od njega so prejeli oznanilo evangelija, zdaj pa jim očita, da niso razumeli smisla krščanske svobode.
Za izraelsko ljudstvo je bila svoboda Božji dar: Bog je Izraelce iztrgal iz egiptovskega suženjstva, jih povedel v novo deželo in z njimi sklenil zavezo medsebojne zvestobe.
Podobno tudi Pavel odločno trdi, da je krščanska svoboda Jezusov dar.
Jezus nam namreč daje možnost, da v njem in kot on postanemo otroci Boga, ki je ljubezen. Če tudi mi posnemamo Očeta, kakor nas je učil1 in nam kazal2 Jezus s svojim življenjem, se lahko tudi mi naučimo odnosa enakega usmiljenja do vseh, tako da služimo vsem.
Za Pavla je ta navidezni ne-smisel “svobode, ki služi” mogoč zaradi daru Duha, ki ga je Jezus s svojo smrtjo na križu dal človeštvu.
Duh nam namreč daje moč, da zapustimo ječo svoje sebičnosti – v kateri je veliko razdeljenosti, krivic, izdaj, nasilja –, in nas vodi k pravi svobodi.

»Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.«
Krščanska svoboda ni samo dar, ampak je tudi obveznost. Najprej je to obveznost, da sprejmemo Duha v svoje srce, mu pripravimo prostor in v sebi prepoznamo njegov glas.
Chiara Lubich je zapisala: »Predvsem se moramo vedno bolj zavedati navzočnosti Svetega Duha v nas: na dnu svojega srca nosimo neizmeren zaklad, a se tega ne zavedamo dovolj /…/ Da bi slišali njegov glas in šli za njim, moramo reči “ne” /…/ skušnjavam, tako da na kratko opravimo z njihovim zapeljevanjem, in rečemo “da” nalogam, ki nam jih je zaupal Bog, “da” ljubezni do vseh bližnjih, “da” preizkušnjam in težavam, na katere naletimo … Če bomo ravnali tako, nas bo Sveti Duh vodil in našemu krščanskemu življenju vlival moč, mu dajal okus, prepričljivost, jasnost, vse, kar zaznamuje naše življenje, če je pristno. Tedaj bodo tudi naši bližnji opazili, da nismo samo otroci človeške družine, ampak Božji otroci.« 3

Duh nas namreč kliče, naj sebe umaknemo iz središča svojih skrbi in sprejemamo, poslušamo, delimo gmotne in duhovne dobrine, odpuščamo ali skrbimo za najrazličnejše ljudi v raznih okoliščinah, ki jih vsak dan doživljamo.
In takšna naravnanost nam omogoča, da izkusimo tipični sad Duha: naša človeška narava se vedno bolj usmerja k pravi svobodi. Ta naravnanost omogoča, da se v nas pojavijo in vzcvetijo sposobnosti in talenti, ki bi, če bi živeli zaprti sami vase, za vedno ostali zakopani in neznani.
Vsako naše dejanje je torej priložnost – ki je ne smemo zamuditi –, da rečemo “ne” suženjstvu sebičnosti in “da” svobodi ljubezni.

»Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.«
Kdor svoje srce odpre delovanju Duha, pomaga z vsemi vsakdanjimi, družinskimi in družbenimi dejavnostmi graditi tudi pozitivne človeške odnose.
Podjetnik, mož in oče Carlo Colombino ima podjetje na severu Italije.5
Od šestdesetih zaposlenih približno četrtina ni Italijanov, nekateri pa imajo za seboj dramatične izkušnje. Časnikarju, ki ga je intervjuval, je Carlo pripovedoval: »Tudi delovno mesto zmore in mora pospeševati vključevanje. Ukvarjam se z rudarjenjem, recikliranjem gradbenega materiala in sem odgovoren za okolje, za področje, kjer živim. Pred nekaj leti smo bili v hudi krizi: naj rešim podjetje ali ljudi? Pritegnili smo nekaj ljudi, govorili z njimi in iskali manj boleče rešitve, a bilo je dramatično, da ponoči nisem mogel spati. To delo lahko opravljam dobro ali manj dobro, a skušam ga opravljati najbolje. Verjamem, da se v pozitivnem smislu nalezemo idej. Podjetje, ki misli samo na promet, na številke, ne bo dolgo obstalo: središče vsake dejavnosti je človek. Sem veren in prepričan, da povezanost med podjetjem in solidarnostjo ni utopična.«5
V okolju, v katerem živimo in delamo, se torej začnimo pogumno odzivati na našo poklicanost k svobodi.
Tako bomo Duhu omogočili, da doseže in prenovi tudi življenje mnogih ljudi okoli nas in zgodovino usmerja k obzorjem »veselja, miru, potrpežljivosti, blagosti …«
Letizia Magri

1 Mt 5,43–48; Lk 6,36; 2 Mr 10,45; 3 prim. Ch. Lubich, Possediamo un Tesoro, Città Nuova, 44 [2000], 10, str. 7; 4 Podjetje je del AIPEC-a, italijanskega združenja podjetnikov, ki so vključeni v občestveno ekonomijo, ekonomski model, ki temelji na vrednotah delitve dobička in medsebojnosti; glej tudi http://www.edc-online.org; 5 prim. C. Colombino, Nella mia azienda economia ed etica vanno a braccetto, v: Credere, periodična izdaja pavlink, 26. novembra 2017, št. 48, str.24–28.