»Vse, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim: to je namreč postava in preroki.«
(Mt 7,12) pps mp3 najmlajši čb b otroci

Kolikokrat smo pri pomembnih življenjskih odločitvah iskali zanesljiv kompas, ki bi nam pokazal, katero pot naj uberemo! In kot kristjani smo se spraševali, kateri je povzetek evangelija, ključ, da bi stopili v Božje srce in tu in zdaj živeli kot njegovi otroci.
Pred nami je Jezusova beseda, ki govori o tem, je njegova jasna trditev, ki je lahko umljiva in jo lahko takoj živimo. Najdemo jo v Matejevem evangeliju, v pomembnem govoru na gori, v katerem Jezus uči, kako naj v polnosti živimo krščansko življenje. Vse svoje oznanilo sam strne v jedrnato trditev.
Danes, ko potrebujemo sporočila z globokim pomenom, ki pa so obenem kratka in učinkovita, bi lahko to besedo sprejeli kot dragocen tvit, ki ga vsak trenutek nosimo v duši.

»Vse, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim: to je namreč postava in preroki.«
Da bi bolje razumeli, kaj naj storimo za druge, nas Jezus vabi, naj se postavimo v njihovo kožo, prav tako, kakor je naredil on: da bi nas ljubil, si je privzel naše človeško telo.
Vprašajmo se, kaj pričakujemo od naših staršev, otrok, sodelavcev, odgovornih na oblasti in od duhovnih voditeljev: da nas sprejemajo, poslušajo, so odprtih rok, nas podpirajo v materialnih potrebah, hkrati pa tudi, da so iskreni, da nam odpuščajo, nas opogumljajo, so z nami potrpežljivi, nam svetujejo, nas usmerjajo, poučujejo … Za Jezusa ta notranja naravnanost, skupaj z dejanji, ki iz nje izhajajo, uresniči vso vsebino Božje postave in vse bogastvo duhovnega življenja.
To je “zlato pravilo”, splošen nauk, ki ga imajo v različnih kulturah, verstvih in izročilih, ki jih je na svoji poti razvilo človeštvo.1 To je temelj vseh vrednot, ki so pristno človeške, vrednot, ki pomagajo k mirnemu sožitju, s pravičnimi in solidarnimi osebnimi in družbenimi odnosi.

»Vse, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim: to je namreč postava in preroki.«
Pričujoča beseda nas spodbuja, naj bomo ustvarjalni in velikodušni, naj naredimo prvi korak v odnosu do kogar koli, naj gradimo mostove tudi do tistega, ki ni naš prijatelj, naj delamo, kakor je govoril in delal Jezus. To od nas zahteva, da izidemo iz sebe, da bi bili tako tudi verodostojne priče naše vere.
K temu nas opogumlja tudi Chiara Lubich: »Poskusimo. En dan, ki smo ga preživeli tako, je vreden kot celo življenje /…/ Bog bo z nami, ker je s tistimi, ki ljubijo /…/ Včasih bomo morda popustili, bomo v skušnjavi, da zgubimo pogum, da odnehamo /…/ Nikakor! Pogum! Bog nam daje milost. Vedno začnimo znova. Če bomo vztrajali, bomo videli, kako se svet okrog nas počasi spreminja. Razumeli bomo, da evangelij prinaša najbolj privlačno življenje, prižiga luč v svetu, daje okus našemu bivanju, ima v sebi kal rešitve za vse probleme. In ne bomo imeli miru, dokler naše izredne izkušnje ne bomo razodeli drugim: prijateljem, ki nas lahko razumejo, sorodnikom, vsem, za katere bomo čutili, da naj jim jo povemo. Znova se bo rodilo upanje.«2

»Vse, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim: to je namreč postava in preroki.
Ramiro, ki je že dolgo na istem delovnem mestu, izve, da bo dobil nove sodelavce, zato se vpraša: »Kaj bi si želel najti, če bi prvič stopil v ta urad? Zaradi česa bi se dobro počutil?« Tako napravi več prostora, poišče nove pisalne mize, povabi še druge kolege. Uredijo prijetna delovna mesta in novi sodelavci se tako znajdejo v veselem ozračju in bolj povezani delovni skupnosti.

1 Nekaj zgledov: »Tistega, za kar si ne želiš, da bi storili tebi, ne delaj drugim. To je vsa postava, drugo je njena razlaga« (judovstvo), »Nihče od vas ni vernik, dokler ne želi za svojega brata tega, kar želi zase« (islam); »Ne delaj škode drugim tako, kakor bi bilo škodljivo zate« (budizem). Prim. http://www.aecna.org/Amicizia_Ebraico_Cristiana_di_Napoli/Regola_doro.html; 2 Ch. Lubich, Beseda življenja za april 1978.