Maria Voce: popolno zaupanje in vključitev mladih

Chiara je vedno gojila veliko zaupanje v mlade in na veliko koncih sveta so letos poudarili prav ta vidik iz njenega življenja na številnih prireditvah ob četrti obletnici njenega odhoda.
Ena prvih slovesnosti je potekala v nedeljo, 11. marca, v Castel Gandolfu v Italiji, povezali so se s številnih koncev sveta od Slonokoščene obale, Zambije, Južne Afrike, Brazilije, Venezuele, Koreje, Vietnama, Tajske, Rusije, Švedske … Naslov je bil Chiara in novi rodovi. Ob sklepu polnega popoldneva je govorila predsednica Gibanja fokolarov Maria Voce.

»Prihajamo do sklepa tega srečanja.
Prisrčna hvala vsem, ki ste prišli z namenom graditi ga, in topel pozdrav vsem, ki ste povezani z nami.
V teh dveh urah se nismo poglobili samo v “Chiarino misel o mladih”, na kar nas spominja naslov srečanja, ampak smo prodrli, nekako podoživeli izjemno izkušnjo, za katero bi si želeli, da se pomnoži. To je izkušnja Chiarinega življenja, ki je sijalo s posebno lučjo, ko je v Gibanju začela nastajati druga generacija.
Druga glede na prvo generacijo tistih, ki so s Chiaro ustanovili Gibanje. To je bila nova generacija: pred tem je ni bilo, potem je začela obstajati.
Kaj smo občudovali danes?
Seveda Chiarin odnos, tisti posebni odnos, ki ga je vzpostavila z mladimi tako zelo različne vzgoje, različnih kultur, pripadnosti, družb, zgodovinskih obdobij. Ta odnos je Chiara vedno razširila, pa naj se je srečala z majhno skupino ali množico na stadionu, na vse mlade sveta.
Menim, da nas je še posebej od znotraj pritegnila medsebojnost, ki jo je ta njena ljubezen vzbudila v mladih, prav tako pa ljubezen, zaupanje, upanje in konkretno delovanje.
Chiara jim je namreč dala vse, vso luč in široka, konkretna in zahtevna obzorja, ki jih je Bog razprl pred njo. Od blizu je spremljala te generacije mladih in jim pomagala neposredno izkusiti to, kar jim je dala.
Bolje rečeno, njeno zaupanje v mlade je bilo popolno, v polnosti jih je pritegnila. Prav tako popolno, kakršno je imel Bog do nje. Zaupanje, ki je bilo tudi gotovost, da so mladi ustvarjeni za to, da prav oni prispevajo k ustvarjanju edinosti sveta, kar želi Bog, ki z nami ustvarja zgodovino. Zato je vanje brezpogojno zaupala.
Chiara je znala tvegati, drznila si je gledati v nebesa, da bi vedela, kaj graditi na zemlji.
Zato je imela pogum, da je najprej pred naše srce in potem pred naše oči postavljala vzor odnosov, ki zagotavljajo uresničitev. Da bi očrtala odnos med prvo in drugo generacijo, nas vabi, da prodremo v odnos med Očetom in Sinom v Trojici. Ta paradigma (primer) predstavlja največjo odprtost ljubezni na obeh straneh, najbolj očiten dokaz, kaj pomeni dajati in prejemati; prejemati in dajati. Vedno se je navdihovala pri tem odnosu in vabi nas vse, naj poosebimo ta model.
Chiara ni omahovala in je spregovorila mladim o “revoluciji”, o revoluciji, popolni spremembi, ki je posledica zaupnega in nepreračunljivega življenja Jezusovih besed. Zato oporekanje drugačnim načinom življenja, ki omejujejo in siromašijo.
Skovala je celo nove izraze, ki privlačijo. To je bilo tedaj, ko je pokazala na model današnjega mladega človeka: “človek sveta”, na Jezusa, ki nam daje ključ in zmožnost spreminjati bolečino v ljubezen in zato brez strahu objeti človeštvo z vsemi njegovimi protislovji.
Vse to smo danes doživljali v duši, na to smo pomislili, to se je obnovilo v naših srcih.
O tem so nam pričali konkretni ljudje, tisti, ki so bili mladi včeraj ,in tisti, ki so mladi danes, saj so zvesto, brez bežanja pred bolečino, zavzeto in z domišljijo gradili in gradijo kamen za kamnom nov svet na skali.
To je zelo dragocena zapuščina v naših rokah.
Zapuščina, ki se bo nenehno bogatila s prihodom novih rodov.
Naj bo današnji dan odskočna deska.
Danes se nismo “spominjali” ali “imeli slovesnost”, ampak smo znova pustili, da nas je vse skupaj pritegnila milost karizme. Chiara si nas iz nebes zamišlja eno in drznem si reči, da nas že vidi tako.
Naj nas znova preplavi, in to vse, njeno zaupanje, da bi se spoprijeli z novimi izzivi, ki čakajo na nas in da bi bili v človeštvu tok ljubezni.
Tako bomo lahko pričali o udejanjeni evangeljski revoluciji, lahko bomo seme nebes, ki je razpršeno povsod po svetu, raznoliko in raznovrstno ljudstvo, ki odločno gradi z vsemi, ki delajo za skupno dobro, »da bi bili vsi eno«, vesoljno bratstvo.
To smo dolžni Chiari in karizmi, ki nam jo je prenesla.
To smo dolžni človeštvu, ki ga ljubimo.«