Tudi letos so na več koncih sveta potekali mariapoliji oziroma “Marijina mesta”, ki od začetka Gibanja fokolarov za nekaj dni zberejo ljudi najrazličnejših porekel, ki želijo spoznati življenjski slog in duh Gibanja in jih opogumljajo, naj ustvarijo in živijo delavnico vesoljnega bratstva.

»Bili smo z vseh koncev Francije in mnogi so povedali, kako so veseli, da so takoj poglobili odnos in na novo odkrili, da je mogoče živeti edinost kljub negotovi prihodnosti.« S temi besedami so fokolarini in fokolarine v Franciji pripovedovali o dnevih, preživetih na mariapoliju v Ressinsu. Ker so bili skupaj, so se veselili, da so se lahko videli po dolgem času zaradi covida. »Poleteti … da bi danes živeli bratstvo« so imenovali ta dogodek, na katerem se je zbralo več kot 300 ljudi.

Tudi v Sloveniji je mariapoli z geslom Ljubezen – zdravilo za vse, potekal v živo z 200 udeleženci. »Ko sem se sprehajala z otroki,« pove Barbara, ki je prišla s svojimi tremi majhnimi otroki, pred enim letom so odkrili, da ima raka, »sem zaslišala Jezusov glas, ki mi je govoril: ʼ Te bolezni ti nisem poslal, ker te ne ljubim, ampak ker te še bolj ljubim!ʼ« Bolezen je vzbudila veliko ljubezen med njo in možem in njuno izjemno predanost Bogu. Besede Chiare Lubich in izkušnje, ki so jih pripovedovali mariapoliti, so odkrivali dragocenost odnosov, nastalih zaradi ljubezni.

V Paragvaju je mariapoli potekal po spletu. »Krik trpečega človeštva”, «»krik stvarstva« in »krik novih rodov« so bile teme, o katerih so govorili. »Spoznavali smo neenakosti in nestrpnosti v naši družbi in načine, kako lahko odgovorimo na krike tega trpljenja,« je povedala Silvia. Veselje mariapolija je bilo živo, čutili ga niso samo Paragvajci, ampak tudi ljudje z različnih koncev sveta, ki so se ga udeležili.

V coni San Paolo v Braziliji je mariapoli z naslovom Nova kultura, vzpostavljanje dialogov potekal po spletu za več kot 1300 povezanih ljudi in več kot 4000 ogledov na Youtubu. Nekaj vtisov: »Tema ekologije s predstavitvijo kocke za zemljo je razširila moj pogled, kako skrbeti in izboljšati naš skupni dom.« »To, kar se mi je zgodilo danes, kaže na delovanje Boga. Vstala sem srečna in pripravljena, da bi bolj ljubila. Odšla sem na tržnico in ko sem odhajala, sem srečala svojo sestro, s katero se ne pogovarjava deset let. Prepričana sem bila, da ji ne bom uspela odpustiti, vendar sem izrekla svoj ’da’ Jezusu in se pogovarjala z njo.«

V Venezueli so mariapoli označili za »oazo v puščavi« zaradi covida in negotove prihodnosti. Iz lokalne skupnosti so napisali: »Prepoznali smo se za Chiarino družino in to nas je napolnilo z upanjem in okrepilo upanje v vsakem srcu!« »Obljubljam, da bom postal super junak, ki bo vedno skrbel za planet,« pripoveduje devetleten deček. »Pomagal bom vsem ljudem. Dober državljan bom, s svojim življenjem bom zgled in vedno bom delal dobro!« Gospa, ki je bila pozitivna na koronavirus in je mariapoli spremljala iz postelje, je povedala: »Tukaj sem! Tudi jaz sem tu … najboljša izkušnja, ki sem jo lahko imela v tem trenutku, je to, da čutim, kako me po vseh vas obkroža Božja ljubezen.«

Lorenzo Russo