Zgraditi mesto,
ki bo uresničilo lastni navdih:
to so sanje številnih mislecev in ustvarjalcev,
nosilcev vplivnih filozofij
in globokih duhovnosti.
To so bile tudi sanje Chiare Lubich.
Z leti postajajo resničnost.
Modeli nove družbe
Trenutno je na svetu 35 mestec, razpršenih po vseh petih celinah, ki so na zelo različnih stopnjah razvoja. Videti so kot prava mala sodobna mesta s hišami, trgovinami, z dvoranami za srečanja, z umetnostnimi delavnicami in galerijami, z majhnimi podjetji, ki prispevajo k preživljanju prebivalcev, s cerkvijo ter šolami za življenje in duhovnost.
Zaradi značilnega sloga sožitja, ki ga uresničujejo, so ta mesteca lahko navdih tudi za sožitje ljudi v velikih mestih. So kakor načrti nove družbe, v kateri vlada zakon medsebojne ljubezni, zakon evangelija, in posledično skupnost vsega kulturnega, duhovnega in materialnega bogastva. Zaradi načina življenja, ki se v njih pretaka, je njihovo pričevanje v svetu zelo resnično: vsako leto jih obišče na desetine tisoč obiskovalcev.
Kako je nastala ideja za mesteca?
O tem je osebno spregovorila Chiara Lubich v intervjuju za revijo Città Nuova (Novi svet):
Prva ideja o mestecih, ki so kasneje nastala na petih celinah, se je rodila v okolici italijanskega Trenta, v Tonadicu, v dolini Primiero, kjer je v obdobju med 1949 in 1959 potekalo osem izmed prvih desetih poletnih mariapolijev.
Vsak mariapoli je bil sožitje oseb vseh družbenih slojev, najrazličnejših poklicev, ljudi različnih starosti, moških in žensk , ki so v času poletnih mesecev ustvarili začasno mestece. Zanj je bilo značilno to, da so vsi njegovi prebivalci uresničevali Jezusovo novo zapoved: »Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil« (Jn 13, 34), ki je osrednje pravilo njegovega nauka.
Na enem izmed teh mariapolijev sem nekega dne z vzpetine občudovala zeleno ravan tiste doline. Zazdelo se mi je, da bi si Gospod zelo želel nekje imeti prav takšno mestece, toda trajno; v svoji domišljiji sem takoj videla dolino, polno večjih in manjših hišic.
Bil pa je še drug trenutek, v katerem se je ideja o stalnih mariapolijih porodila v mojih mislih.
V Švici, poleti leta 1962, ko sem s svojimi prvimi tovarišicami in tovariši občudovala prekrasen benediktinski samostan v Einsiedelnu, obkrožen s travniki in hoteli, sem doumela, da bo tudi v okviru naše duhovnosti, ki je nova v Cerkvi, nastalo mestece, ki bo uresničenje te duhovnosti. Imelo bo vse osnovne sestavine modernega mesta s hišami, cerkvijo, trgovinami, z igrišči, najrazličnejšimi tovarnami, s šolami …«
Vir: www.focolare.org
A poleg mestec so se razvijale še druge strukture za vzgojo članov Gibanja kot na primer centri mariapoli. Eden od njih je tudi v Sloveniji, kakor je razvidno iz spodnje predstavitve:
SPES, DOM ZA VSE
Spes, Upanje. To je ime, ki ga je Chiara Lubich, ustanoviteljica Gibanja fokolarov, dala Centru mariapoli v Planini, enemu izmed 63 centrov, raztresenih po vsem svetu. To je kraj, kjer se ljudje srečujejo, da bi se oblikovali in hranili iz duhovnosti edinosti.
Chiara je center mariapoli opisala takole: »To je hiša, preplavljena z ozračjem doma. Kakor Marijin dom. V njem se srečujejo možje in žene, otroci in mladi, družine, duhovniki, redovnice in drugi, da bi z medsebojno ljubeznijo pričevali za Boga.«Center mariapoli Spes je dom za vsakogar. Danes odpira vrata vsem ljudem, ki hočejo skupaj hoditi po poti dialoga do vsesplošnega bratstva, po katerem hrepeni vsako človeško srce.
OPEKA ZA OPEKO
Obe prenovljeni stavbi že na prvi pogled razkrivata svojo preteklost furmanske postaje.
Jeseni leta 1997 so se začela temeljna obnovitvena dela, ki jim je ves čas botrovala zavest, da je le s skupnimi močmi mogoče zgraditi nov dom. Mnogi so mesec za mesecem vztrajno dajali določeno vsoto kot svojo ”opeko”, pogosto iz skromnih prihrankov ob vsakodnevnem odrekanju. Drugi so se pridružili skupinam, ki so opravljale prostovoljna in tudi najbolj težavna dela. Številni dobrotniki so velikodušno podarili svoj prispevek.
Bivalna zgradba je bila tako 2. junija 2002 svečano odprta. Dela v stavbi ob njej, v kateri sta bila konjušnica in senik, danes pa je v njej večja jedilnica in dvorana, so skoraj končana.
Na obnovo čaka tudi dvojni kozolec, primeren za zbiranje na prostem.
Kontakt: Marjana in Pavle Snoj
telefon/faks: 05 9929837
mobilnik: 041 385648
e-pošta: pm.snoj@siol.net ali cmspes@gmail.com
Vir: Gibanje fokolarov Slovenija