V župnijski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani je v četrtek, 19. januarja 2012, somaševanje duhovnikov vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, zbrane pa je nagovoril tajnik Slovenskega ekumenskega sveta Bogdan Dolenc.
Evharističnemu bogoslužju, pri katerem je prepeval mešani zbor iz župnije Ljubljana – Trnovo, so sledila ekumenska pričevanja, v katerih smo prisluhnili spodbudam evangeličanskega škofa Geza Erniše, pravoslavnega paroha protojereja Perana Boškovića in nadškofa Antona Stresa. Pričevanja predstavnikov različnih krščanskih Cerkva je povezoval častni kanonik Anton Rojc. Temeljno sporočilo, ki smo ga sprejeli z odprtimi srci, je bilo, da je med kristjani različnih veroizpovedi veliko več tistega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas ločuje.
Pričevanjem je sledila kratka molitev za edinost Chiare Lubich, ki jo je pripravila za ekumensko srečanje škofov v Ženevi, leta 2002, zmolili pa sta jo dve pripadnici Marijinega dela (v cerkvi jih je bilo precej iz Gibanja). Chiarine preroške besede so v nas utrdile gotovost, da je edinost mogoča in v Jezusu med nami že uresničena, saj s skupnimi bogoslužji, medsebojnim spoznavanjem in druženjem postopoma gradimo mostove za uresničenje Jezusove molitve: »Da bi bili vsi eno.«
V nedeljo, 22. januarja, je evangeličanski pastor Filo Geza pripravil ekumensko bogoslužje v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani. K sodelovanju je povabil tudi predstavnike drugih Cerkva, Svetopisemske družbe in Gibanja fokolarov – Marijinega dela. Silvester Gaberšček je kot predstavnik Marijinega dela povzel pomembnejše dogodke na ekumenskem področju v preteklem letu, Mirjam Horzelenberg pa je prebrala odlomek iz besede življenja: »Iščite to, kar je zgoraj« s komentarjem Chiare Lubich, Bogdan Dolenc, tajnik Slovenskega ekumenskega sveta, pa je vse spodbudil, naj se ne bojimo drug drugega.
V pridigi je zbrane nagovoril župnik župnije Sv. Trojice v Ljubljani Dragan Adam. Poudaril je poslanstvo kristjana, ki je v tem, da drugim prinaša luč, ki jo nosi v sebi zaradi Jezusovih besed, ki niso le preproste spodbude, predlogi, navodila, smernice, ukazi ali zapovedi. »Njegove besede so on sam, Jezus sam. Ko sprejmemo besedo v svoje srce, kakor on hoče, da jo sprejmemo (to je pripravljeni, da jo v življenju uresničimo), smo eno z njim in on se rodi ali raste v nas.«
Pri bogoslužju, ki je bilo zelo doživeto, je kot že vrsto let zapored, prepevala skupina pevcev iz Marijinega dela. Razpoloženje ob druženju, ki je sledilo, je prekipevalo od veselja in potrjevalo besede psalmista: »Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje prebivajo skupaj«, kar se je ponovilo in utrdilo naslednjo nedeljo v srbski pravoslavni cerkvi v Ljubljani ob praznovanju goda sv. Save.
M.H.
