CH2280-MoscaMoskvo, srce ruskega pravoslavja, je ogrel prvi objem med patriarhom Kirilom in papežem Frančiškom. Majhna skupnost sredi 18 milijonov prebivalcev goji sanje o edinosti. video v nadaljevanju besedilo

Victoria Gómez, novinarka (italijansko): Moskvo, srce ruskega pravoslavja, je ogrel prvi objem med patriarhom Kirilom in papežem Frančiškom. Tu živi majhna skupnost sredi 18 milijonov prebivalcev in ohranja sanje o edinosti in zato je ta dogodek pomenil zanje povečano upanje.
Serghej Yartsev, komercialist (italijansko): V zadnjih dvajsetih letih se je spremenilo veliko stvari. Prešli smo od odkritja Boga do življenja s vsakodnevnimi težavami. Tudi zame je bilo močno odkritje, kakor za zelo veliko ljudi moje države. V naši skupnosti imamo prednost, ker razumemo vse, kar Bog dela v teh trenutkih, zato bi bili radi tiho in spremljali, ne da bi kaj uničili … Upam, da se bo nadaljevalo tako. Meni se sicer mudi …
Galia Abaturova, novinarka (rusko): Sem novinarka in nekega dne so mi predlagali, naj naredim intervju z zdravnico Monico Mayerhofer, ki je prišla delat sem. Nekoč mi je povedala o Gibanju. Nikoli si ne bi mogla misliti, da lahko nekdo pri skoraj štiridesetih letih korenito spremeni življenje. Ko se je pred desetimi leti moja hči poročila v Cerkvi, sem z grenkobo pomislila, da sva z možem dolgo let živela brez zakramenta zakona … Tako sva se pred osmimi leti poročila v Cerkvi. Naredila sva svoj korak do Boga in nadaljevala najino pot.
Oleg Stepurko, glasbenik in skladatelj (rusko): Ko se v življenju zgodi tragedija, Bog vedno pošlje tolažbo. V naši župniji so ubili duhovnika Alexandra Mena. Vsi smo bili kot izgubljene ovce brez pastirja. Gospod nam je v zameno poslal Gibanje in Chiara Lubich je postala mati, ki nas je sprejela.
Moji študentje so zelo mladi in težko razumejo duhovnost, ker niso odraščali v krščanskih družinah. Pridigam načelo Gibanja, da ne pridigam, to je, da to delam samo s svojim načinom življenja. Pogosto prejemam navdušena pisma: »Vi ste tu najboljši pedagog … Pripovedujete nam neverjetne stvari …« Tedaj grem na plano in začnem govoriti: »Jaz sem nič, jaz sem praznina, vse, kar imam, prihaja od Boga!«
Grisha Shilo, glasbenik in koncertant (rusko): Moje otroštvo je bilo precej težko. Bil sem brez očeta in odraščal sem v zavodu. Bil sem zelo zaprt in notranje zavrt, a korak za korakom sem se naučil graditi odnose, darovati drugim. Delam kot glasbenik, potujem po vsej državi in v mojem poklicu je veliko skušnjav, vezanih na mojo obrt. Nekateri so presenečeni, da verujem v Boga, a jim poskušam povedati, kaj mislim, ker ne morem več drugače. Sprejemajo me takega, kakršen sem in mi še niso dali odpovedi.
Tanja Minakova, ekonomistka (rusko): Boga sem spoznala pri sedemnajstih letih preko prijateljice. V moje življenje je vstopilo nekaj, nekdo, ki je osmislil vse, da sem nadaljevala in se uresničila. Študirala sem ekonomijo. Chiara Lubich je začenjala z novim projektom, z občestveno ekonomijo. Razumela sem, da je to moj poklic. Končno se je začel moj prvi projekt, ki ga uresničujem s pomočjo socialne agencije. Upam, da ne bom samo ustvarila novih delovnih mest, pomagala ljudem, ampak tudi pričala Boga, da bi ga lahko druge osebe spoznale.
Ieromonah Giovanni (italijansko): Velika večina članov Gibanja je pravoslavnih, kakor je to večina prebivalstva v Ruski federaciji. Nekaj je katoličanov, nekaj protestantov, nekaj nekristjanov ali takih, ki še niso prišli od točnejše izbire. Zelo zedinjena skupnost, v kateri pripadnost enemu ali drugemu izročilu pomeni obogatitev. To je tudi nekako preroška izkušnja: že biti zedinjena Cerkev. To, kar deli katoliško in pravoslavno Cerkev, je namreč zlasti preteklost, zgodovina, ki je polna nesporazumov, vojn, številnih negativnih dogodkov. To pa lahko ozdravi zgodovina v pozitivnem, zgodovina s pozitivnim predznakom.
Msgr. Ivan Jurkovič, apostolski nuncij v Rusiji (italijansko): Edinost v Moskvi. Menim, da je malo krajev na svetu, kjer je edinost bolj pomembna kot v Moskvi. Mislili so, da je Moskva prestolnica z geopolitičnim pomenom, toda je verska prestolnica. Cerkve so se razvijale po različnih pravilih, a z isto zakonitostjo, kakršno daje evangelij. To je prišlo do izraza kot ekumensko gibanje in to je bilo hranjeno tudi z duhovnostjo, z velikimi karizmami, edinost je postala zahteva. To stoletje označujejo zlasti tako kratkovidne težave v Evropi, to je rešilo srečanje med papežem Frančiškom in patriarhom Kirilom v Havani.
Pater Alexander Borisov, župnik svetega Kozme in Damijana (rusko): V zvezi s srečanjem med patriarhom Kirilom in papežem Frančiškom lahko rečem, da so v Rusiji zelo različni odmevi. Veliko veselje je, da sta se poglavarja dveh največjih Cerkva končno srečala. In prepričan sem, da bo to srečanje v našem svetu, v katerem se delijo med seboj družbene skupine, se ločujejo narodi, celo sosednji narodi kot Ukrajina, Rusija itn., spremenilo duh odnosa med različnimi državami in narodi.
Alla Fedotcheva, fashion designer (rusko): Noben kristjan ne more biti miren, dokler ne bo prišlo do edinosti med vsemi kristjani. Srečanje med patriarhom Kirilom in rimskim papežem Frančiškom: kaj to pomeni za nas v Moskvi, v Rusiji, kjer živimo? Daje upanje, mir in obeta, da je zedinjen svet bliže.
Napis v italijanščini: »Potreben bo čas, toda majhna rastlinica Ideala bo zrasla in postala veliko drevo.« Chiara Lubich Tatiani Zhukovi iz Moskve, 3. maja 1997